Mamice so pogosto prisiljene, da se po porodniškem dopustu vrnejo na trg dela, čeprav si v resnici ne želijo, da bi bil njihov malček, ki je komaj naredil prve korake, že vključen v vrtec.
Če pogledamo realno, se družine vsak mesec znova soočajo z vprašanjem preživetja, saj ena sama plača največkrat preprosto ni dovolj. Kljub temu se nekateri zakonci odločijo, da bo žena ostala doma z otroki. Kako pa na to gleda sodobna družba? Je takšna mama deležna iskrenih spodbud ali se ji – pod pretvezo razumevanja – pretkano meče polena pod noge?
Ostati doma z otrokom – izbira, ki jo je treba upravičiti?
Ženske, ki ostajajo doma in skrbijo za družino, pogosto poslušajo "prijazna" vprašanja in komentarje, kot so: "Kje si pa v službi? Nisi zaposlena ali delaš le polovični delavnik? Aha, gotovo si kaj bolna ali pa te nihče noče zaposliti. Kako pa preživite? Ali mož dovolj zasluži? Kako je tebi lepo, ker nič ne delaš!" Pri vsem tem izpraševanju je jasno zaznati pridih obsojanja in pričakovanje, da se utemelji svoje odločitve.
Razcvet vrtcev v socializmu
V povojni Jugoslaviji je družba spodbujala zaposlenost žensk, zato so tovarne začele ustanavljati lastne vrtce. Hana Habjan je v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani izvedla razstavo z naslovom Horuk v nove čase – socialistični vrtec za otroka moderne družbe, kjer je med drugim predstavila primer vrtca Tobačne tovarne in tovarne Rog.
Vrtci so se morali prilagoditi večizmenskemu delu staršev in zagotavljati 24-urno nego. Otroci so pogosto ostajali v varstvu ponoči ali celo ves teden, zato so vzgojiteljice tam tudi prespale. Takšna ureditev je bila praktična za potrebe socialistične družbe.
Otrokova prva tri leta: temelj za nadaljnje življenje
"Na žalost je prisotnost mame ob otroku postala privilegij, ne več nekaj samoumevnega," opozarja klinični psiholog J. B. Peterson.
Otrok je v vrtcu dodeljen v skupino, kjer za ducat malčkov skrbita dve vzgojiteljici. Marsikateri otrok prvič doživi nenadno in daljšo odsotnost od mame. Prav zato ga preplavijo intenzivna čustva strahu, tesnobe in jeze, ki se pogosto izražajo v neutolažljivem joku.
Stisko pa doživlja tudi mama, saj ko se vrata igralnice zaprejo, potoči solze tudi sama. Ob tem bi se gotovo kdo spotaknil in rekel: "Otrok se bo hitro navadil in vse bo pozabil. Mora se čim prej socializirati, prav zato so vrtci. Današnje mame preveč komplicirajo." Pogosto sledi še dodaten "nasvet": "Pa še čim prej bo prebolel vse otroške bolezni."
Dr. Jordan B. Peterson, priznani kanadski klinični psiholog, je raziskoval vpliv zgodnje vključenosti otrok v vrtec. Po njegovem mnenju zgodnja vključitev otrok – pred dopolnjenim tretjim letom starosti – v inštitucijo, kot je vrtec, otroku ni v prid. Takšno okolje po njegovih ugotovitvah nikakor ne more nadomestiti materinega varstva, ki je ključno za razvoj čustvene varnosti, občutka zaupanja in notranje stabilnosti.
Prisotnost staršev je temelj prihodnosti
Verjetno bi večina mamic, če bi imele možnost, otroku zagotovila vzgojo v domačem okolju, vsaj dokler ne usvoji osnovne samostojnosti pri hoji, hranjenju in govoru. Vendar sodobna družba takšno odločitev pogosto dojema kot nazadnjaško –mož prinaša plačo, žena pa cele dneve ostaja doma. Morda je čas, da končno prepoznamo, da sta materina in očetova prisotnost temelj stabilne prihodnosti naših otrok.
