Jezi me, da mož sploh ne opazi, kako razmetan je naš dom

Eden je lahko občutljiv že na vsako najmanjšo drobtinico na tleh, medtem ko drugi brez težav sprejema določeno mero kaosa in se ne obremenjuje. Kako lahko mož in žena obvladujeta te razlike, hkrati pa ohranjata harmoničen odnos?

Nered v stanovanju, tisti majhen delček vsakdanjega kaosa, lahko hitro postane minsko polje v skupnem življenju. Medtem ko si eden prizadeva za brezhibno čist in urejen dom, kar vpliva tudi na njegovo dobro počutje, drugi brez težav funkcionira v "urejenem" neredu. Ko dve različni polovici zaživita skupaj, lahko sobivanje povzroči pogoste glavobole.

"Sama moram imeti vse brezhibno urejeno, sicer se ne počutim dobro. Luka se dobro počuti tudi v prostoru, kjer je na vsakem koraku kup umazanih oblačil. To me popolnoma spravlja ob pamet," pravi 30-letna Sara. Njen mož se temu le nasmeje: "Nered je moja ustvarjalnost." To povzroča resnično napetost v njunem odnosu.

Kot pojasnjuje Clémence de Pompignan, francoska zakonska in družinska terapevtka, je "nered resničen problem, o katerem se na terapijah pogosto pogovarjamo. Pogosto so prav te majhne stvari tiste, ki se kopičijo in povzročajo jezo, izčrpanost in žalost."

Da bi se izognili tovrstnim prepirom, svetuje, da si zastavita več vprašanj: Kako to vpliva na moj odnos do zakonca? Kakšne občutke to vzbuja v meni? Kakšne so moje potrebe?

"To je v bistvu najpomembnejša faza: razumevanje, kaj se dogaja z zakoncem, in brez obsojanja prisluhniti njegovim potrebam, ki so lahko številne: potreba po varnosti, miru, udobju, spokojnosti ..." ugotavlja Clémence de Pompignan.

32-letna Janja je spoznala, da jo ob pogledu na otroke, ki jedo na kavču v dnevni sobi, ni toliko motilo najverjetnejše čiščenje madežev, temveč jo je bolj žalostila neuresničena želja, da bi skrbno pazila na kos pohištva, ki je imel zanjo čustveno vrednost.

Petrova prizadevanja po pospravljenem in urejenem domu izvirajo iz otroštva. "Ko sem bil majhen, me je bilo sram povabiti prijatelje na obisk, ker je bil doma vedno nered. Starša sta imela veliko večje skrbi od nereda v stanovanju. Ko sva se pozneje z ženo Metko preselila v novo stanovanje, sem bil ponosen na to, da imava vedno brezhibno urejen dom!" Po drugi strani pa njegova žena meni, da je preveč pospravljena hiša brez življenja. "Vesela sem, ko pridem domov iz službe in že na vhodu opazim obutev otrok, nekoliko raztreščeno po prostoru. To me takoj opomni, da me doma nekdo pričakuje."

"Ko so izražena občutja obeh, je treba najti kompromis in pokazati nekaj prilagodljivosti, sploh če je eden od njiju preveč tog," pojasnjuje Clémence de Pompignan, ki zagovarja uporabo nenasilne komunikacije.

Po več urah pogajanj sta Sara in Luka sklenila, da bodo skupni prostori, kot sta kuhinja in dnevna soba, vedno urejeni, Luka pa si lahko popolnoma po svoje uredi pisarno in del svoje garderobe. "Vsakdo mora imeti svoj prostor, svoje mesto, kjer se lahko počuti kot doma," ugotavlja Clémence de Pompignan.

Matjaž in Klara sta v skrb za urejen dom vključila tudi svoja otroka. "Naveličala sem se pospravljanja za drugimi. Verjamem, da lahko vsak nekaj prispeva, kar jima bo koristilo tudi pozneje," razlaga 38-letna mati dveh fantov.

Vesna se je odločila, da bo najela čistilko. "Moj mož je nad čiščenjem navdušen manj od mene. Zame pa je nekaj dni, ko ne uspem posesati stanovanja, prava tragedija, saj opazim vsako drobtinico. Prej sem se ukvarjala s čiščenjem večkrat na teden, celo zvečer, ko sem prišla iz službe utrujena, sploh pa ob koncih tedna. Posledično sem preživela manj časa z otroki in se pogosto prepirala z možem. Odkar imam pomoč, se je stanje doma zelo izboljšalo!"

"Življenje z nekom, ki ni občutljiv na nered podobno kot vi, je včasih pravi izziv. Je pa tudi odlična priložnost, da se nasmejeta vajinim razlikam, da se prilagajata drug drugemu in predvsem okrepita svojo vez," poudarja Clémence de Pompignan.

Kajti ne glede na to, ali ste obsedeni s pospravljanjem ali vam je za to vseeno, šteje skupno življenje ... tudi če je dom nekoliko neurejen.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.