Joe Mazulla, trener košarkarske ekipe Boston Celtics, pred vsako domačo tekmo v tihi molitvi obkroži igrišče. V roki ima rožni venec, narejen iz starega parketa z igrišča Boston Garden – otipljiva povezava med slavno preteklostjo ekipe in njegovim duhovnim potovanjem.
"Vsak dan, ko pridem na domače igrišče, prehodim ta krog ob molitvi rožnega venca, s prsti pa drsim prek lesenih jagod," je Mazzulla povedal v pogovoru za krajevne medije. "Dajejo mi občutek povezanosti z zgodovino Celticsov in mojo vero."
Rožni venec mu je podaril pomočnik ekipe, ki dobro ve, kako pomembna je za 37-letnega trenerja molitev pred vsakim začetkom tekme. Za Mazzullo ta obred ni praznoverje, temveč trenutek, ko se vedno znova osredini na Jezusa, preden stopi v svet poklicne košarke, kjer vladajo veliki pritiski.
Njegova tiha samozavest včasih zasije skozi humor. Ko ga je novinar vprašal, ali je med tekmo Celticsov srečal člana kraljeve družine, princa Williama in princeso Catherine, se je Mazzulla široko nasmehnil in odvrnil: "Jezusa, Marijo in Jožefa? Samo eno kraljevo družino poznam," kot je poročal spletni portal CNA.
Ta duhovit odgovor je razkril, kaj ga žene v življenju: najprej vera, šele potem slava.
Vera na košarkarskem igrišču
V nedavni epizodi podkasta Godsplaining z naslovom Vera na košarkarskem igrišču se je Mazzulla pogovarjal z dominikanskim patrom Josephom Anthonyjem Kressom: sogovornika sta premišljevala o življenju, poklicu in istovetnosti. Pogovor je ponudil redek vpogled v življenje človeka, čigar trenersko delo izhaja iz globoke kontemplacije.
Govoril je o izzivu iskanja svoje prave istovetnosti v poklicu, ki se meri z zmagami in porazi. "Moja istovetnost izhaja iz moje vere in mojega namena," je povedal. "Trenersko delo je le platforma, kjer to lahko udejanjam."
Mazzulla trenersko delo vidi kot poklic služenja in ob tem pojasnjuje, da se je za takšno pot odločil, ker so drugi v otroštvu "vlagali" vanj. Zdaj, pravi, je on na vrsti, da vlaga v svoje igralce – da jih uči ne le obrambe in discipline, temveč tudi poštenosti in sočutja.
Takšno razmišljanje ni nič nenavadnega za vernega trenerja, kot je poročal že spletni portal CNA:
"Nisem košarkarski trener, pač pa človek, ki vsak dan pride v službo, da pomaga ljudem."
Dom, zgrajen na molitvi
Enaka predanost oblikuje tudi njegovo družinsko življenje. Mazzulla in njegova žena Camai imata v svojem domu majhno kapelo, kjer vsak dan začneta in skleneta z molitvijo – ta navada po njegovih besedah njuno zakonsko življenje "ukoreninja v hvaležnosti in miru".
V podkastu tudi razkriva, kako se "vse začne in konča v njegovem zakonu". Dejansko svoji ženi pripisuje zasluge za to, da mu je pomagala najti in razviti osebno vero. Pove tudi, kako sta vera in predanost njegove žene njemu ter njunim otrokom vplivala na njegovo poklicno pot.
Njegova družina ga ne le dejavno podpira: kot pojasnjuje, mu Camai tudi omogoča, da "tekmo gleda z njenega zornega kota". In prav to naj bi počel vsak dober zakonec: svojega moža ali ženo naj bi spodbujal, da se oziramo onkraj lastnih misli in potreb.
Ob poslušanju podkasta človek zlahka uvidi, da Mazulla resnično želi živeti svoje življenje z "Jezusovim pogledom". Tako zelo, da se Nanj obrača za odgovore na vsa vprašanja, ki mu rojijo po glavi: celo tako daleč gre, da se sprašuje, kaj bi Jezus naredil z Instagramom!
Na spodnji povezavi lahko 36-minutnemu pogovoru prisluhnete v celoti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
