Svetniški zdravnik, ki se je kar dvakrat poskusil posvetiti Bogu

Jožef Gregor Hernandez (Jose Gregorio Hernandez) je Venezuelec, ki ga je papež Leon XIV. 19. oktobra razglasil za svetnika. Pogosto je upodobljen v zdravniški halji z rokama v žepih ali s črnim klobukom na glavi. V sebi združuje dvoje: bil je priznan znanstvenik na področju mikrobiologije, hkrati pa je bil laik z globoko in dejavno vero ter je neutrudno služil najbolj revnim v glavnem mestu Caracas.

Jožef Gregor se je rodil leta 1864, kakih 600 kilometrov zahodno od Caracasa. Pri osmih letih je izgubil mater med porodom sestrice Josefe Antonie.

Razmišljal je o študiju prava, a ga je oče pregovoril za študij medicine, ki jo je takoj vzljubil. Na univerzi v Caracasu (1882–1888) je študiral mikroskopijo, bakteriologijo, patološko histologijo in eksperimentalno fiziologijo ter končal študije kot najboljši v svoji generaciji. S štipendijo za nadarjene je opravil podiplomski študij v Parizu. V tem času je izgubil očeta.

Tri leta pozneje je začel s profesuro na svoji alma mater in skoraj 30 let formiral bodoče zdravnike. Ustanovil je katedro za patološko anatomijo. Tekoče je govoril špansko, francosko, angleško, nemško, italijansko, portugalsko in razumel latinsko.

Leta 1894 je izgubil svojega mlajšega brata Benjamina, ki je umrl za rumeno mrzlico. Jožef Gregor je naredi vse, kar je bilo mogoče, da bi ga rešil. Njegova smrt ga je globoko pretresla. Kljub svoji strokovnosti, resnosti, odgovornosti, natančnosti, predanosti in globoki pobožnosti ga ni mogel rešiti. Soočal se je z občutkom krivde in se spraševal, kaj bi lahko kot zdravnik storil več, da bi bratu pomagal.

Te osebne izkušnje, ki so ga oblikovale skozi življenje, so bile gradivo za knjigo Elementi filozofije (1912), v katerih je podal temelje za formacijo zdravnikov tako z moralnega kot tudi filozofskega področja. Svojemu prijatelju je v pismu zaupal: "Za ljudi ni ta knjiga nič drugega kot en banalen povzetek filozofije. Tebi pa priznam, da je to majceno delo zame nekaj skoraj zaupnega, saj v njem obdelam to, kar mi je v življenju najljubše, in mečem ven na ulico svoja najdražja čustva." Na strokovnem področju je njegovo najbolj priznano delo s področja bakteriologije Elementi bakteriologije (1906).

Jožef Gregor Hernandez je živel globoko duhovno življenje. Kar dvakrat se je poskusil posvetiti Bogu – prvič je vstopil h kartuzijanom (1908), drugič pa v bogoslovje (1913), obakrat v Italiji. A slabo zdravje mu je preprečilo, da bi uresničil svojo željo, in to na veliko veselje in olajšanje vseh, ki so ga poznali. Jožef Gregor je končno sprejel, da ga Bog želi v službi bolnikom, in se ves predal temu.

Njegov dan se je vedno začenjal z molitvijo in obiskom svete maše. Pogosto se je postil in to poskušal prikriti z izgovori, da je utrujen ali da nima apetita. "Delaj dobro" je bil eden od njegovih izrekov.

Jožef Gregor je zelo rad pomagal tako, da njegova levica ni vedela, kaj dela njegova desnica. Anonimno je dolga leta plačeval najemnino za prostore Katoliškega centra, kril druge stroške, razdajal hrano, ki so mu jo prinašali hvaležni pacienti, pisal pridige duhovnikom, ki so imeli težave s pisanjem, ipd.

Pred njegovo zdravniško ordinacijo so vsak dan od 13. do 15. ure v dolgih vrstah čakali bolniki, ki niso imeli sredstev za zdravstvene preglede ali zdravila. Dr. Jožef Gregor jim je zastonj nudil zdravstveno pomoč in zdravila ter jim dajal denar za vse potrebno. Sam je živel zelo skromno in je vedno iskal načine, kako bi olajšal bolečino drugih.

Nadaljeval je študij v New Yorku in bil del ekipe znanstvenikov, ki so se borili proti epidemiji španske mrzlice (1918). Umrl je zaradi posledic nesreče, ko ga je na praznik svetega Petra in Pavla, 29. junija 1919, ko je odhajal iz lekarne, zbil avtomobil. Šokantna novica o njegovi nepričakovani smrti je pretresla vso Venezuelo. Razglašeno je bilo tridnevno žalovanje na državni ravni z zastavami na pol droga. Na dan pogreba se je zbrala velikanska množica. Nešteto navzočih je pričevalo, kako jim je "zdravnik revnih", kot so ga imenovali, pomagal.

Od tistega dne naprej je bila vera v svetost in priprošnjo dr. Jožeta Gregorja Hernandeza med ljudmi zelo živa. Proces za razglasitev za svetnika se je začel leta 1948. Za Božjega služabnika je bil razglašen l. 1972, za blaženega pa 30. aprila 2021 v Caracasu, in sicer sredi pandemije.

Z razglasitvijo za svetnika bo Jože Gregor Hernandez iz nebes še naprej "delal dobro" ne samo Venezuelcem, ampak vsem katoličanom po svetu.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 74, številka 43.