Beseda hlapec ima negativen prizvok. Če to besedo beremo v današnjem evangelijskem odlomku, lahko spoznamo, da je ta negativizem pretiran.
"Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti," (Lk 7,9–10). Te besede niso namenjene, da se smilimo sami sebi. Nasprotno, opogumljajo nas, da imamo mi vsi priložnost služiti drug drugemu. Pa naj to pomeni, da oče služi svojim otrokom ali pa mož svoji ženi (seveda velja tudi v obratni smeri).
Na štajersko novo leto, kot pogovorno rečemo prazniku svetega Martina, se lahko spomnimo še enega velika Slovenca, ki je zavedno služil svoji domovini. Blaženi Anton Martin Slomšek je pustil sled služenja, katere koristi lahko pobiramo še danes, pa naj bo to v obliki zavedanja pomena maternega jezika ali pa narodni zavesti. On je služil v svojem času za vse nas.
Od večine izmed nas nihče ne pričakuje, da bomo služili v takšnem obsegu kot blaženi Slomšek. A majhno hlapčevsko vlogo, za dobrobit bližnjega, lahko prevzamemo vsi.
"Po pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo. Ker grdo bi pač bilo, ne znati kam domov." Slomškove besede, ki še posebej na današnji praznik morajo najti pravo mesto. Naj nam uživanje sadov "žlahtne rožice" služi za radost in veselje. Nikoli pa ne pozabimo, da moramo na koncu vedno najti pravo pot domov. Ne samo danes ali jutri, ampak tudi ob koncu življenja bomo morali najti pravo pot. Služimo že danes tako, da bomo nekoč lahko rekli, da smo storili vse, kar smo morali storiti (Lk 7,9–10).
Še posebej imamo to "dolžnost" možje in žene. Naj nam ne bo odveč biti hlapec svojemu zakoncu. Takšno hlapčevstvo je lahko plemenito, če v njem služimo drug drugemu, brez izkoriščanja. Biti hlapec moji ženi je zame znamenje ljubezni, služenja in odrekanja za najin odnos. Ob tem pa vem, da zanjo storim to, kar sem tudi dolžan storiti, kot me danes opogumlja evangeljski odlomek.
