Pred časom sem srečala prijateljico, ki že dolgo ne hodi več v cerkev. Vendar sva se znašli v pogovoru o duhovnosti. Z žarom v očeh mi je razlagala, kako ji neki poseben mineral pomaga čistiti prostor negativnih energij. Iskreno sem jo vprašala: "Zakaj misliš, da ta kamen deluje?" Za trenutek je umolknila. "Ne vem. Ampak je lep. In daje mi občutek, da je nekdo ali nekaj z mano."
In sem pomislila: Ja, prav to je, o čemer govori Knjiga modrosti. Lepota stvarstva nas lahko tako prevzame, da ji pripišemo božansko moč. Ne zato, ker bi bili neumni ali slabi, ampak ker hrepenimo po nečem več. Po nečem, kar nas presega. Po nečem, kar nas drži, ko je življenje težko.
Odlomek iz Knjige modrosti:
Stopimo korak naprej
V odlomku ne gre za grajo narave ali ljudi, ki jo občudujejo. Ne gre za kritiko horoskopov, kristalov ali vraževerja. Modrost dela nekaj veliko bolj nežnega – in prav zato izzivalnega: vabi nas, naj pogledamo korak dlje.
Sonce je čudovito. Kristali so res lepi. Vesolje je mogočno. Ampak … nekdo je vse to postavil tja, kjer je. Nekdo je dal lepoto. Nekdo je vsemu temu dal red.
Pisec pravi: "Iz veličine in lepote ustvarjenih reči moremo v primerjanju zreti njihovega Stvarnika."
Ne: ustavi se pri stvarstvu.
Ampak: pusti, da te stvarstvo povabi v odnos.
Zakaj se zadovoljimo z manj, če nas čaka več?
Sodobni človek je pogosto podoben nekomu, ki stoji pred izložbo pekarne, gleda rogljičke, voha njihovo toplino … a nikoli ne vstopi. Knjiga modrosti nas nežno vpraša: "Če znaš prepoznati lepoto sveta … zakaj ne bi stopil še bližje? Zakaj ne bi spoznal tistega, ki lepoto daje?"
Kaj to pomeni za nas danes?
- Ko preberemo horoskop, ker bi radi vedeli, kam gre naše življenje – Knjiga modrosti povabi: Dovoli Bogu, da ti spregovori bolj osebno.
- Ko držimo v roki lep kamen, ker nas pomirja – Knjiga modrosti šepne: Če tole te pomirja … si predstavljaš, kaj šele bi naredil Stvarnik tvojega srca?
- Ko nas prevzame ocean, gozd ali nebo – Knjiga modrosti reče: Ne ustavi se pri valovih. Poišči Glas, ki jih je poklical v valovanje.
Preprosto vprašanje in povabilo
Bogu ne gre za to, da bi nam odvzel stvari, ki nas pomirjajo ali navdihujejo. Gre mu za to, da nas spomni: učinek narave je samo okus … On pa je obed.
Če nas lepota stvari tako nagovarja …
Če nas njihova energija tako pomirja …
Če nas moč narave tako prevzema …
… koliko bolj bi šele lahko počivalo naše srce v tistem, ki je to vse ustvaril?
To ni vprašanje za teologe. To je vprašanje zate, ki želiš živeti z manj strahu in več zaupanja.
Naj bo današnja Božja beseda povabilo vsakomur: Stopi korak dlje. Iz stvarstva … k Stvarniku.














