Pred leti si je nameraval vzeti življenje, danes pa navdihuje s svojo dobrodelnostjo

Jack Percival je oče dveh otrok, ki je pred kratkim prejel nagrado BBC Radio London Make a Difference. Britanski radio jo podeljuje tistim, ki so na področju prostovoljstva in dobrodelnosti naredili veliko in opazno razliko. Toda Jackovo življenje ni bilo vedno prepleteno z delom za druge in nesebično pomočjo.

Jack je za National Club Golfer priznal, da je bil težaven najstnik, ki je povzročal veliko težav. Zapadel je v slabo družbo, se pri 17 letih brez vsega znašel na ulici in pol leta živel kot brezdomec.

Ulica je zanj predstavljala nepredstavljivo travmatično izkušnjo; od tega, da je bil večkrat spolno zlorabljen, do izjemno mrzlih noči, ki jih je moral preživeti na prostem, stisnjen pod požarnim stopniščem lokalne trgovine. Kakšno noč je lahko prespal na kavču pri prijatelju alkoholiku, kadar je ta našel pot domov.

Nikoli ni prosil za pomoč, saj je verjel, da se bo znašel sam. Vse to je začelo vplivati na njegovo zdravje, kožo je imel prekrito z luskami in krastami zaradi mraza in stresa, ki ga je občutilo telo. "Bilo je grozno. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku," se spominja Jack.

Zapadel je tudi v odvisnost od drog, imel hude psihične težave in ni znal najti izhoda iz svoje hude stiske. "Zdelo se mi je, da prihaja moj konec, nisem znal najti veselja v novem jutru ali malih radostih, ki bi me motivirale, naj vztrajam. Tako zelo sem si želel umreti."

Večkrat si je poskusil vzeti življenje, a so ga vedno pravočasno rešili in ga začeli zdraviti v psihiatrični bolnišnici. "Mislil sem, da vse to, kar preživljam, ni normalno, zato se o svojih težavah nisem hotel z nikomer pogovarjati."

Po tem izjemno težkem obdobju se je situacija počasi začela obračati na bolje. Prijateljica Karen ga je spodbudila, naj začne živeti drugače, mu našla službo in začasno stanovanje.

Ko se je postavil na noge in zaživel, se nikakor ni mogel otresti misli, da bi bil verjetno mrtev ali še vedno povsem na dnu, če ga ljudje, ki so ga spremljali, ne bi rešili.

Življenje na ulici je bilo zapisano v njegov spomin in čutil je močno željo, da bi pomagal tistim, ki so v najhujši stiski. Ko je srečal brezdomce, jim je delil sendviče ali pa jim je omogočil pitno vodo.

Nekega božičnega večera se je odločil, da se odpravi v del mesta, kjer se nahaja veliko brezdomcev. Vsem je razdelil obrok in vodo. "Povedal sem le domačim, saj nisem želel, da bi se preveč razvedelo. Tudi na omrežjih nisem hotel deliti, saj moj namen ni bilo nabiranje všečkov in delitev."

Toda kmalu je ugotovil, da lahko prav na ta način dobi več sredstev in doseže še več ljudi v stiski. Premagal je svoj strah pred izpostavljenostjo, kar je bil začetek uspešne in ganljive zgodbe o dobrodelnosti.

Ustanovil je organizacijo Percy's Homeless Hub. S pomočjo prijatelja in rabljenega kombija so vsak ponedeljek priskrbeli toplo hrano za do 150 ljudi. Dobrodelna organizacija je pomagala tudi tistim, ki so trpeli zaradi odvisnosti.

Zbiral je tudi denar za javno kuhinjo v Croydonu in ustanovil tekaški klub Epsom, kjer lahko ljudje tečejo, hodijo in se pogovarjajo o življenju in svojih stiskah. Januarja je prehodil več kot 640 kilometrov, da bi ozaveščal o težavah z duševnim zdravjem moških.

Prav zaradi vsega tega, kar počne, je nedavno prejel BBC-jevo nagrado, o kateri je dejal: "Počaščen sem, da sem prejel to nagrado, ki pa ni ciljna črta, ampak dokaz, da se stvari lahko spremenijo, tudi kadar ne vidiš, kako."