Kakšna je resnična cena ultra hitre mode in poceni artiklov iz Kitajske?

V luči mnogo pomembnejšega dogajanja zadnjih tednov in dogodkov, ki bodo sledili, se razmišljanje o temi, kot je t. i. ultra hitra moda, morda zdi nekoliko odveč. Pa vendar je prav, da se zavedamo, da imamo do neke mere vsi opravka s tem, saj živimo v potrošniški družbi. Ta na nas pritiska z vseh strani; po eni strani z ustvarjanjem nenehnih potreb, po drugi strani pa s ponudbami glede ugodnosti in akcij, s katerimi naj bi veliko prihranili.

V zadnjih letih so se zelo razmahnile spletne strani iz Kitajske, ki ponujajo neverjetno število najrazličnejših artiklov (od oblačil in obutve do praktičnih predmetov, tehnike in tako dalje) po neverjetno ugodnih cenah. Ljudje smo povečini nagnjeni k temu, da radi prihranimo, ali pa imamo vsaj radi občutek, da smo prihranili.

Tako so spletne strani, kot so Shein, AliExpress, Temu in še kakšna, glede svoje cenovne dostopnosti bolj kot ne brez konkurence. Marsikdo si misli: Le zakaj bi kupil, denimo, torbo za prenosnik v Sloveniji ali jo naročil na evropski spletni strani, če pa lahko zelo podobno dobim iz Kitajske in bom zanjo plačal le del cene?

To, česar morda ne pomislimo ob vseh teh zelo ugodnih ponudbah iz Kitajske, pa je naslednje: nizka cena ima svojo visoko ceno, le da je morda ne plačamo mi, pač pa ostali deležniki v verigi proizvodnje. Zelo dobro je znano (podatki so z nekaj raziskovanja dostopni), da so delavci, ki delajo v tovarnah tovrstnih spletnih trgovcev, plačani izredno malo. Marsikdaj gre za izkoriščanje otroške delovne sile, pogoji pa so povsem nečloveški.

Fizično nasilje, nobenih odmorov, delajo po 12 in več ur dnevno. Nimajo urejenih osnovnih pogojev, ki v zahodnih deželah ščitijo delavce. Delajo s kemikalijami in (v skoraj 100 odstotkih primerov) umetnimi materiali, ki so škodljivi za zdravje. Vse to zato, da mi za nek izdelek plačamo čim nižjo ceno, ki zadovolji naš občutek za ekonomičnost in "razumno" nakupovanje …?

Nadalje gre za problem kvalitete. Večina izdelkov, ki so narejeni na ta način, je narejenih slabo. Drugače zaradi časovne komponente (ko se pojavi več tisoč naročil enega produkta, ga je treba izdelati čim prej, ker kupci želimo imeti naročilo takoj) tudi ne more biti.

Tudi če torej nekaj dobimo navidezno ugodno, nam po vsej verjetnosti ta stvar ne bo tako dolgo in dobro služila, kot če bi jo kupili v, denimo, lokalni pridelavi. Poceni copati za en evro s Sheina bodo razpadli v roku nekaj tednov, če pa kupimo copate, izdelane v Sloveniji, nam bodo zagotovo zdržali mesece ali celo leta. Poleg tega pa bomo tudi vedeli, kdo in kje jih je izdelal.

Kadar kupujemo zelo poceni, smo v nevarnosti, da bi zato kupili (pre)več, saj nas zavede nizka cena. Tako obstaja nevarnost, da bomo doma imeli stvari, na katerih so še listki, saj jih sploh ne potrebujemo.

Ni odveč podatek, da samo za evropska naročila iz Kitajske vsako noč v Evropo poleti 600 letal. Poleg tega pa bomo tovrstne izdelke dosti bolj "brez slabe vesti" metali proč, kar pomeni, da se bodo kopičile nekje drugje – odtod tisoči ton odpadnih oblačil in drugega blaga, povečini iz sintetičnih (torej nerazgradljivih) materialov, ki postajajo velik okoljski problem.

Pri zelo ugodnih ponudbah in spletnih straneh, ki nas mamijo in zavajajo, si moramo v spomin priklicati stavek: Če je nekaj videti predobro, da bi bilo res, potem verjetno nekaj smrdi. Vsekakor je navidezno nizka cena takih trgovcev in ponudb v resnici še kako visoka.