Vprašanje bralca:
Nama obema oz. vsaj meni se pogosto dogaja, da ko sem prizadet ali jezen, ne uspem slišati in videti, kaj se dogaja v moji ženi. Na zunaj je potem to videti, kot da sem jo hotel namerno prizadeti ali da sem bil hote ignorantski, ampak jaz preprosto nisem vedel, kako se je ona v tistem trenutku počutila. Če bi vedel, bi se gotovo drugače obnašal ali bi ji to, kar sem mislil povedati, sporočil pozneje.
Tomaž
Odgovarjata zakonska in družinska terapevta Drago in Sara Jerebic:
Čustveno inteligenco pogosto razumemo kot sposobnost sočutja in samokontrole. Če naredimo še korak dlje, kjer zmoremo oboje: ostati v stiku s sabo ter istočasno še zaznati stisko drugega, pa temu rečemo dvojno zavedanje. V praksi to pomeni, da med pogovorom hkrati opazujemo svoj notranji čustveni svet ter morebitno napetost, žalost, strah oz. kaj podobnega pri drugi osebi.
Tovrstno hkratno vživljanje vase in v drugega omogoča nekaj preprostih mehanizmov. Prvi je okno tolerance, ko ostanemo dovolj umirjeni, da ne izbruhnemo in nas hkrati tudi ne potisne v umik ali v otopelost. Šele ko ne napademo in se ne umaknemo, lahko začutimo tako sebe kot drugo osebo.
Drugi element, ki omogoča dvojno zavedanje, je empatija, kar pa ne pomeni čustveno "potapljanje" ali "stapljanje". Empatija brez izgube stika s sabo pomeni, da lahko brez večjih težav prehajamo med tem, kar doživljamo mi in druge osebe, in nas to ne "poplavi".
Tretji mehanizem je interocepcija, sposobnost, da zaznamo vzgibe v lastnem telesu in jim damo oz. najdemo pomen. To so "notranja čutila": utrip, dihanje, toplina ali mraz, napetost v ramenih, krč v želodcu, suha usta, cmok v grlu, lakota, žeja, potreba po počitku. Ko interocepcijo dobro čutimo, lažje prepoznamo, kaj doživljamo (strah, jeza, žalost, sram, veselje) in kaj potrebujemo (počitek, objem, jasne meje).
Zakaj je to pomembno v odnosu? Ker brez stika s sabo težko ostanemo sočutni do drugega. Pomaga nam ostati v oknu tolerance, da ne zdrsnemo v napad, umik ali otopelost.
Četrti element, ki podpira dvojno zavedanje, pa je zmožnost umiriti dihanje. Ko upočasnimo izdih in zmehčamo ton glasu, vagusnemu živcu sporočamo, da je varno. Srčni utrip in dihanje se uglasita, napetost popusti in um se lažje umiri. V takšni koherenci se besede med možem in ženo slišijo jasneje in komunikacija teče bolj mirno in gladko.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
