Poročilo raziskovalnega središča Pew ugotavlja, da se mnogi odrasli, ki so versko neopredeljeni, vendarle spogledujejo z različnimi duhovnimi prepričanji – čeprav običajno v manjšem obsegu kot tisti, ki se istovetijo z določeno veroizpovedjo.
V raziskavi, objavljeni 4. septembra 2025, so sodelovali versko neopredeljeni odrasli ("nereligiozni") iz 22 držav, njeni izsledki pa razkrivajo presenetljivo raznoliko pokrajino prepričanj in praks. Poročilo so pripravili Jonathan Evans, Kirsten Lesage in Manolo Corichi.
V vsaki izmed preučevanih držav najmanj petina "nereligioznih" trdi, da obstaja življenje po smrti. Delež se giblje od 19 odstotkov na Madžarskem do 65 odstotkov v Peruju, z večinami v sedmih državah. Mnogi tudi trdijo, da obstaja "nekaj duhovnega onkraj naravnega sveta," kar jasno kaže, da verska neopredeljenost ni vedno enaka nevernosti.
Vera v Boga med versko neopredeljenimi se zelo razlikuje glede na preiskovano območje. Pri raziskovalnem središču Pew ugotavljajo višje ravni v delih Latinske Amerike in Južne Afrike, medtem ko so številke občutno nižje v večjem delu Evrope in Avstraliji. Na kratko: kar "nereligiozen" pomeni v São Paulu, ni isto kot v Stockholmu.
Živeti v praksi
Ko gre za prakso, se odrasli, ki niso versko opredeljeni, občutno manj pogosto kakor versko pripadni ukvarjajo z dejavnostmi, kot so molitev, prižiganje sveč ali kadila iz duhovnih razlogov, tisti, ki to počnejo, pa to storijo le redko.
Prav tako se razlikujejo mnenja o družbenem vplivu religije. V številnih državah so "nereligiozni" bolj nagnjeni k trditvam, da religija spodbuja nestrpnost ali vraževerje, in običajno se jim ne zdi pomembno, da imajo nacionalni voditelji izrazita verska prepričanja.
Raziskava temelji na anketah iz let 2023–2024, izvedenih v 36 državah, analiza pa je bila osredinjena na 22 držav, kjer so vzorci versko neopredeljenih dovolj veliki, da je o njih mogoče poročati ločeno. Ta zasnova je v pomoč pri pojasnilu, zakaj rezultatov ni mogoče ukalupiti v enotne sklepe.
Kaj to pomeni za evangelizacijo
Zakaj je to pomembno za verne bralce – in za vse, ki jih zanima človekovo iskanje smisla: slika je dosti bolj raznolika kot "verni" v primerjavi z "nevernimi".
Katoliško izročilo že dolgo uči, da je želja po božanskem del človeškega bivanja, vtkana v našo človeško naravo.
Katekizem pa pravi: "Hrepenenje po Bogu je zapisano v človekovo srce." Ta želja lahko vztraja tudi takrat, ko institucionalna in/ali skupnostna pripadnost zbledi.
Za verske skupnosti omenjeni podatki kažejo na priložnost za potrpežljivo poslušanje, iskren pogovor in ponižno pričevanje, ne pa za držo kulturne vojne. Za posvetne bralce je to opomnik, da so duhovna vprašanja skupna osnova, ne pa sektaška past.
Raziskava središča Pew ne bo rešila razprav o veri, pojasni pa številne izraze. Mnogi "nereligiozni" niso zapisani materializmu; mnogi verniki imajo vprašanja. Med enimi in drugimi pa obstaja široko polje iskrenega iskanja. To je prostor, kjer se gradijo prijateljstva, kjer je radovednost dobrodošla in vest pomembna.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
