Iz zakristije na TikTok: “Zakaj bi bil kot duhovnik dolgočasen?”

Tomislav je najstarejši iz družine s petimi otroki; ima še dva brata in dve sestri, ki so krščansko vero živeli na tradicionalen način. Ob nedeljah so redno hodili k sveti maši, sam pa je bil ministrant in pozneje bralec beril. Ko je opazoval duhovnika, je večkrat pomislil: "Morda bi tudi jaz lahko izbral ta poklic – oznanjal bi vero in delal z mladimi."

Odločitev ni dozorela čez noč, sprva je klic, ki ga je čutil, poskušal preslišati. Tomislav je v sebi nosil več vprašanj, kot je prejel odgovorov. "Prav v negotovosti sem začutil, da me On kliče, kajti klic je kot šepet v srce, ki ga ne moreš prezreti."

Tri mesece, preden je stopil na pot duhovništva, se je odločil, da svojo odločitev zaupa staršem. Ko jima je predlagal, naj se usedejo in pogovorijo, je mama vprašala: "Je to res tako pomembno?" Oče je dodal: "Kaj se je torej zgodilo? Se ženiš?" Nasmehnil se je in jim povedal: "Draga mama, dragi oče, čutim, da me Bog kliče, naj postanem duhovnik, in zdi se mi, da temu klicu ne morem reči ne." Oče ga je jezno pogledal in vprašal: "Si prepričan?" Novico je težje sprejel, mama pa je ob njej zajokala – solze so bile preplet veselja in zaskrbljenosti.

Po končanem pogovoru se je odpravil v svojo sobo, a kmalu je mama prišla za njim. Objela ga je in mu razkrila nekaj, česar do tedaj še ni vedel:

Športnik, navdušen nogometaš, uspešen v šoli in v ljubezni, je bil prepričan, da hodi po pravi poti, saj mu je življenje teklo gladko, brez večjih težav. V tretjem letniku srednje šole se je odločil za iskreno in globoko spoved pri duhovniku, ki je bil salezijanec. Po spovedi je dodal: "Razmišljam o klicu v duhovništvo."

O tem je zaupal tudi takratnemu dekletu, ki ga je prosilo, naj opusti to misel. Obema je bilo težko, a sta začutila, da je prav, da vsak ubere svojo pot. Zanimivo je, da je pozneje poročil prav svoje nekdanje dekle z njenim sedanjim možem, v tem pa prepoznal lepoto Božjega načrta.

Tomislav pravi, da je duhovništvo lep poklic, celibat pa njegov sestavni del.

"Jezus je bil prav tako moški, a vedel je, da mora biti njegov odnos do vseh enak. Tudi mi, duhovniki, živimo tako. Celibat se pogosto zdi težak, vendar je resnično težak le tistemu, ki ne živi v polnosti molitve in darovanja. Zame je to izpolnjujoča pot. Bog mi je omogočil, da sem odkril samega sebe," pove Tomislav.

V sebi je nosil željo po služenju, biti ob mladih in prisoten tam, kjer sta radost in izziv. Ko je vstopil v red salezijancev dona Boskovih, je v mladini našel srce svojega poslanstva.

Posebna zanimivost dona Toma, kot ga kličejo mladi, je njegova prisotnost na družbenih omrežjih. Na TikToku in Instagramu objavlja kratke videe, v katerih iskreno in sodobno spregovori o odnosih, spoštovanju, veri in življenju.

Pravi, da si nikoli ni mislil, da bo stopil na to pot, saj je po naravi sramežljiv in se mu je to sprva zdelo neprimerno za duhovnika. A prav prek mladih je Bog deloval tako, da je postal del spletnega sveta in se jim še močneje približal.

Pobuda za prvi video je prišla po njegovih birmancih, ki so ga nagovorili z besedami: "Veš, don Tomo, na spletu imajo tudi duhovniki kratke videe o veri in molitvi. Zakaj ne bi poskusil tudi ti? Tvoje pridige so zanimive in lahko nagovorijo mnoge."

"Vedno sem imel v srcu željo, da vero prenesem mlajšim od sebe. Ne pravim, da bo posnetek nekomu spremenil življenje, a lahko ga spodbudi, da naredi prvi korak k življenju v veri," pravi mladi Hrvat.

Njegove objave so zelo hitro postale množično gledane. Vzbudil je zanimanje medijev, ki so ga začeli spremljati – nekateri navdušeno, drugi skeptično. V javnosti se pogosto pojavljajo kritike o vlogi duhovnika na družbenih omrežjih in o mejah "popularnosti" duhovne službe. Tomislav ima jasen odgovor na to: "Namen ni popularnost, ampak prisotnost."

Ne išče odra in ne želi postati "zvezda" – ostaja brat, spremljevalec in glas, ki govori o veri in življenju. "Nekateri mislijo, da se ukvarjam le z objavami, a to je le en vidik mojega dela. Hkrati pa nosi s sabo tudi odgovornost," zatrjuje Tomislav. Kljub temu ostaja previden: "Hitro se lahko zgodi, da začneš predstavljati sebe namesto Boga ali govoriti tisto, kar ljudem godi."

Ljudje mu pogosto omenijo njegov privlačen videz, v šali pa pravijo, da ima tudi Bog dober okus. Zaradi svojega videza pritegne poglede, a Tomislav poudarja, da je njegovo poslanstvo ustvarjati okolje, kjer se bodo mladi počutili sprejete, ne pa usmerjati pozornost nase.

Res pa je, da mu je pred tem, preden je postal duhovnik, veliko pomenilo, da je videti dobro. Ko od žensk prejme komentarje občudovanja, odgovarja: "Zakaj bi bil kot duhovnik dolgočasen ali nezanimiv? Še naprej lahko treniram, skrbim za telo in zdravje, a ostajam zvest svojemu poslanstvu – služiti Bogu."

Tomislava motivirajo mladi – njihova iskrenost, iskanje, včasih tudi upor ali ranjenost. Pravi, da mu postavljajo na tisoče vprašanj, kar mu je zelo všeč. "Jezus je živ. Ko mu slediš, ne dobiš napotkov za popolnost, dobiš smernice za na pot."  Njegova spodbuda mladim je: "Ne bojte se svoje majhnosti pred Bogom; v vaši slabosti je prisoten On."

"Božjo besedo je treba mladim približati v jeziku, ki ga razumejo, in pristop prilagoditi njihovemu življenjskemu obdobju," pojasni Tomislav. Fantje so še posebej navdušeni, ko z njimi igra nogomet.

Spomni se trenutka, ko so ga vprašali, kako je mogoče biti hkrati dober nogometaš in dober vernik. To, da razmišljajo o tem, kako živeti kot dobri verniki, ga je ganilo in potrdilo vrednost njegovega truda.

Zanj duhovništvo ni izolacija, temveč aktivno sodelovanje v življenju ljudi. Vero približuje z zgledom, ki presega zgolj teoretično razumevanje. Njegova zgodba ni le osebna, ampak nosi sporočilo: "Če te klic zanima – odgovori. Če si mlad – ne čakaj. Bodi veren, radosten in išči svojo pot."  

Tomislav spodbuja: "Bog ne čaka, da postaneš velik. Čaka, da si zvest." In to je morda navdih za vse – da ne čakamo, da bomo popolni, ampak da v polnosti, ki jo imamo, živimo, ljubimo in služimo.