12 katoliških Guinessovih rekordov, o katerih verjetno še niste slišali

V Guinnessovi knjigi rekordov najdemo kar nekaj zapisov, povezanih s katoličani – a verjetno o večini še niste slišali v tem kontekstu. Izbrali smo nekaj najbolj zanimivih.

Za prečkanje celotne monaške nadškofije zadostuje le nekaj ulic. Meri komaj 2,2 kvadratnega kilometra, a kljub majhnosti ostaja znamenje vztrajnosti Cerkve tudi tam, kjer je svet najbolj pozidan.

Katedrala sv. Marije v Sevilli osupne z mogočnostjo – je namreč največja rimsko­katoliška katedrala na svetu. Njena gradnja je trajala od leta 1402 do leta 1519, dolga je 126 metrov in široka 82. Gotski oboki segajo 30 metrov visoko, v notranjosti pa počiva tudi Krištof Kolumb.

Leta 2011 je katoliška Cerkev štela več kot 1,1 milijarde vernikov – največ med vsemi krščanskimi skupnostmi. Navzoča je na vseh celinah in do danes ta rekord ostaja nepremagan.

Le 110 vojakov, brez tankov, a v uniformah, ki jih je zasnoval Michelangelo. Papeška švicarska garda, ustanovljena leta 1506, je najmanjša, hkrati pa najstarejša neprekinjeno delujoča vojska na svetu. Njeni člani varujejo papeža in stojijo na straži ob vhodih v Vatikan.

Apostolska palača v Vatikanu, uradna papeževa rezidenca, obsega kar 162.000 kvadratnih metrov. V njej so papeški apartmaji, uradi, Sikstinska kapela, knjižnica in muzeji. Gradili so jo več kot stoletje – od 15. do začetka 17. stoletja.

13. oktobra 1917 je bilo v Fatimi okoli 70.000 ljudi, ki so opazovali, kako "sonce pleše po nebu". Dogodek je bil razumljen kot nebeški znak, ki potrjuje resničnost Marijinih sporočil trem portugalskim pastirčkom. Mnogi, ki so tja sprva prišli le iz radovednosti, so se po tem dogodku spreobrnili.

40 centimetrov visoka mavčna figura Marije, kupljena v Medžugorju in nato podarjena družini Grigori v Civitavecchii, je med 2. februarjem in 17. marcem 1995 kar 14 dni jokala krvave solze – enkrat tudi v navzočnosti krajevnega škofa.

V kanadskem Ontariu je leta 2004 kar 15.851 učencev in učiteljev katoliških šol hkrati leglo v sneg in naredilo snežnega angela. Rekord ostaja nepremagan – in je verjetno tudi najbolj prikupen v tem naboru.

Britanec Harold Riley je bil posvečen za katoliškega duhovnika pri 91 letih. Pred tem je bil anglikanski duhovnik in je dokazal, da za odgovor na poklicanost nikoli ni prepozno.

Nadškof Edward Howard, nekdanji metropolit Portlanda v Oregonu, je umrl pri 105 letih, v svojem življenju je daroval okrog 27.000 svetih maš. Do zadnjega je ostal duhovno in umsko zelo čil.

Španski duhovnik Álvaro Fernández je služil v župniji Santiago de Abres vse do 107. leta. Skoraj sedem desetletij je spremljal vernike od krsta do zadnjega slovesa – kot je rad dejal, "nikoli ni prenehal biti pastir".

Dominikanka s. Francis Dominici Piscatella z Long Islanda, rojena leta 1913, je vstopila v samostan pri 17 letih. 52 let je poučevala matematiko, pozneje pa opravljala administrativne naloge. Po smrti brazilske redovnice Inah Canabarro Lucas je bila leta 2025 uradno razglašena za najstarejšo živečo redovnico na svetu.

Cerkvi služi že 94 let, preživela je devet papežev, dve svetovni vojni in več kot dvajset predsednikov ZDA. Vsak dan še vedno hodi k maši in rada klepeta z mlajšimi sestrami – posebej o italijanski kuhinji, ki jo ima rada od otroštva.

V intervjuju za Catholic News Service je svoj življenjski nasvet strnila v štiri preproste besede: "Bodi dober do drugih."

Ko je pri 102 letih prestala operacijo kolka in počeno lobanjo, je z nasmehom pripomnila: "Bog me še noče. Pravi, naj še ostanem." Danes njena družina te besede ponavlja kot geslo hvaležnosti za vsak nov dan.

Vsak od teh rekordov – od veličastnih stavb do skromne vztrajnosti s. Francis – razkriva drugačen obraz Cerkve: njeno veličino in preprostost, zgodovino in vsakdan, dostojanstvo in nežnost. Vera sama sicer ne išče rekordov, a jih zna podirati – z ljubeznijo, zvestobo in upanjem.

Vir: Guinessova knjiga rekordov

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.