Ko pop spregovori o Bogu: duhovni preobrat španske zvezdnice

Ko je katalonska pevka Rosalía leta 2018 izdala album El mal querer (Toksična ljubezen) – svoj študijski projekt, ki jo je postavil med zvezde – se je zdelo, da je sodobna pop glasba pridobila še eno novo ime. Flamenko, tradicija Rosalíjinega otroštva, ki ga je v tem albumu združila s pop in hip hop glasbo, jo je izstrelil v enega najbolj znanih imen špansko govoreče pop kulture. Sledil je album Motomami, ki je z reggaetonom odražal vpliv Karibskega otočja, njen četrti album, Lux (Luč), pa prinaša nekaj čisto drugačnega.

Rosalía je album Lux ustvarjala tri leta in po njenih besedah je bil to projekt, kakršnega se je lotila prvič. Lux jo je posedel pred belo, nedotaknjeno platno, ki je v njej sprožilo proces iskanja odgovorov. Novi album namreč govori o duhovnosti. Sicer precej liberalni, svobodni duhovnosti brez veliko oznak, pa vseeno. Ena od skladb nosi naslov Bog je zasledovalec (stalker; op. p.) in govori o Božji prisotnosti v naših življenjih, ki se je večkrat ne zavedamo.

V albumu Lux je Rosalía želela opisati srečanje med človekom v materialnem svetu in hrepenenjem po duhovnosti, vertikalni odnos, ki je v notranjosti vsake osebe. Ustvarjanje novega albuma je zanjo postalo način osebnega zorenja. "V meni je vedno bil klic k duhovnosti. Tokrat sem čutila, da lahko končno raziščem vprašanje, kako se lahko približam Bogu," je povedala v podkastu Popcast The New York Timesa.

Novi album je zato oblikovala kot raziskavo. Brala je hagiografije, poglobila se je v teorijo feminizma, zanimalo jo je življenje in delo umetnic, ki so v duhovnosti črpale svoj navdih.

Med najpomembnejšimi je bila zanjo sv. Hildegarda iz Bingna, srednjeveška mistikinja, filozofinja, skladateljica in ena prvih ženskih teologinj.

Za Rosalío je bil Lux tudi proces soočanja z vprašanji svetosti. Navdihovala jo je Mirjam – preroška, pogumna biblijska figura judovstva. Prek glasbe je odkrivala, da ima vsaka kultura svojo predstavo o tem, kaj vodi v svetost, in prav to raznolikost je želela raziskati.

Navdihovale so jo zgodbe žensk, ki so – tako kot ona – ustvarjale zaradi notranjega klica. "Ženske pišejo popolnoma drugače od moških," je prepričana. "Moški pišejo linearne zgodbe o heroju, ki premaga sovražnika. Ženska pa piše o notranji preobrazbi. Odpira prostor, vabi k razumevanju."

Če je bil njen album Motomami poln moške energije, eksplozivnosti, ekstrovertiranosti, je Lux njegov drugi pol: govori o predaji, miru in odprtosti.

"Čutim, da v tem albumu ni strahu pred neuspehom," je dejala umetnica. Po njenem je največji korak prav predaja – dovoliti si, da te vodi vsebina, ki jo želiš izraziti, in ne tista, ki jo od tebe pričakuje svet.

Album je hibrid med klasično glasbo in popom, v njem pa je Rosalía uporabila kar 13 jezikov. Med njimi so španščina, angleščina, latinščina, nemščina in ukrajinščina. Pri ustvarjanju je uporabljala intuicijo in improvizacijo, pomagali pa so ji tudi strokovnjaki na področju fonetike.

Da res ne gre za pop, ki ga že poznamo, vidimo v tem, da Rosalía nima spremljevalnega benda, ampak spremljavo igra Londonski simfonični orkester. V albumu nastopi tudi pevka Björk. Album traja približno eno uro in je zasnovan kot neprekinjena glasbena izkušnja, ki zahteva fokus. Rosalía pravi: "Živimo v eri dopamina. Bolj kot sem opažala to, bolj sem si želela ustvarjati nekaj, kar ljudi vleče v zbranost."

Rosalía poudarja, da se z novim albumom ne odpoveduje svoji stari identiteti, a se od nje poslavlja, gre naprej. "Moja glasba se spreminja, kot se spreminjam jaz," pravi.

Rosalía poudarja, da ne pripada nobeni veroizpovedi, čeprav izhaja iz krščanske družine. Kljub lepim sporočilom o iskanju Boga je pevka podvržena skušnjavam tega sveta. V njene odgovore na intervjujih in v besedila pesmi se prikradejo neprimerne besede, v oddaji Jimmyja Fallona je imela z barvo v laseh zarisano obliko svetniškega sija. Sicer je na fotografiji svojega zadnjega albuma res oblečena kot redovnica, a je to morda uporabljeno nekoliko provokativno.

Pot osebne duhovnosti največkrat poteka v tišini srca, premišljevanju in molitvi. Tudi Rosalía je še vedno le človek. Občudovati pa gotovo velja njen pogum, da je svojo pot iskanja svetosti jasno pokazala vsem ljudem. Morda s tem spodbudi še koga!