Kar malce osupljivo je, da bo Dolly Parton kmalu dopolnila 80 let. Pa ne zato, ker je videti najmanj dve desetletji mlajša ali ker njen glas še vedno zveni povsem čisto, temveč zato, ker se zdi, da jo je običajni strah pred minevanjem časa kar nekako obšel. V pogovoru za ameriško revijo People je jasno in glasno izjavila: "Nimam časa, da bi se postarala!"
Za Dolly vsako novo leto ne pomeni koraka k upočasnjevanju življenja, pač pa povabilo k novemu začetku. V svoji novi knjigi spominov Star of the Show: My Life on Stage (Zvezda predstave: Moje življenje na odru, op. prev.) premišljuje o sedmih desetletjih nastopanja, o sanjah, ki jim je sledila, vseh žrtvah, h katerim je bila primorana, in o milosti, ki jo vodi na njeni poti.
"Veste, vse življenje že hitim … In potem pomislim: 'Kako, za Božjo voljo, sem sploh uspela živeti? Kako sem sploh kaj dosegla?'" Nato pa z nasmehom doda: "Ljudje mi pravijo: 'No, 80 let boš stara.' In kaj potem? Poglejte, kaj vse sem dosegla v 80 letih. Včasih se mi zdi, da šele začenjam." Dolly bo 19. januarja prihodnje leto dopolnila 80 let.
Že vse življenje nekaj počne in prevzema različne vloge
Vstop v novo desetletje življenja pogosto prinese tiho premišljevanje – obračun z vsem, kar je človek že dosegel in česar še ni. Dolly pa na svoje preteklo življenje gleda naravnost navdušujoče: "Hvaležna sem, da so se mi sanje uresničile."
Občuti resnično hvaležnost, povsem iskrena je in se globoko zaveda: "Ko sem pripravljala to knjigo, sem nenadoma ugotovila, koliko sem žrtvovala v svojem življenju."
In nato v svoji značilni ponižnosti doda: "Na tisti točki v svojem življenju sem, ko si le želim, da bi lahko počela dobre stvari, ki jih je mogoče nadaljevati v prihodnost. Ponosna sem na svojo dosedanjo zapuščino in upam, da se bom še naprej ukvarjala s stvarmi, ki se drugim ljudem zdijo koristne."
Ne žene je nostalgija, temveč poklicanost. Dolly svoje zapuščine ne razume kot slave, temveč bolj kot služenje: za seboj želi pustiti nekaj, kar bo nekomu drugemu morda pomagalo, da bo v življenju stal nekoliko bolj pokončno.
Česa nas v resnici uči 80. rojstni dan
Ko Dolly govori o staranju, iz nje veje mirna modrost – ne gre za zanikanje časa, temveč nekakšno prijateljstvo z njim. Življenjskih bolečin in izgub ne olepšuje, noče pa dovoliti, da bi jo te opredeljevale. V svetu, ki staranje pogosto obravnava kot nekakšno odmiranje, se zdi, da Dolly ta proces dojema kot izostritev pogleda.
Dopolnjenih 80 let zanjo namreč ne pomeni da se stvari počasi zaključujejo, temveč da končno postajajo jasne. Naučila se je, da starost ni ciljna črta, temveč izhodišče. Ker vztrajno zavrača, da bi se osredotočali na staranje, to spremeni celotno rdečo nit pogovora. Namesto izgube vidi obilje: več življenja, več dela, več priložnosti, da se razdaja.
Naučila se je tudi, da zapuščina ni aplavz navdušenih množic; gre za namen. Nikoli ni sanjala o tem, da bi samo pela – želela si je navdihovati ljudi. S svojo Knjižnico domišljije, s pomočjo katere je otrokom podarila več sto milijonov knjig, Dolly uspeha ne meri zgolj po glasbenih lestvicah, temveč po srcih, ki jim je pomagala rasti.
Spoznala je tudi, da je veselje precej odporno. V življenju se je soočala s srčno bolečino, kritiko, zdravstvenimi težavami in osebnimi izgubami. In vendar še vedno stopa po svetu v bleščicah, z iskrenostjo in s smehom, ki napolni prostor. "Če si dovoliš, da se postaraš, se boš," je odločna – in človek ve, da misli resno.
Vsak od teh naukov kaže na nekaj globljega: tiho prepričanje, da je življenje, tudi v zelo zrelih letih, še vedno polno od Boga danih možnosti.
Vera vse skupaj še utrjuje
Za Dollyjinim leskom se skriva nekaj neomajnega: njena vera. Nikoli ni skrivala svoje vere v Boga ali svojega poslanstva. To je tih srčni utrip, ki spremlja vsako pesem, vsak projekt, vsako prijazno dejanje.
Zaradi svoje vere seveda ni nepremagljiva, temveč prizemljena. Z veseljem prizna, da je človek, da je naredila napako, da življenje ni preprosto. Dobro pa tudi ve, da je vztrajnost – da se pojavlja med ljudmi, jih ima rada, da ustvarja lepe stvari – sama po sebi neke vrste molitev.
Vera Dolly Parton vztraja pri nečem, kar je v popolnem nasprotju s kulturo sodobne družbe: vsak letni čas ima še vedno svoj namen. Kot bi nam na svoj radosten način sporočala, da Bog še ni zaključil z nami – ne glede na to, koliko rojstnih dni smo že odpraznovali.
Kar sami obrnite list
Če se bližate življenjskemu mejniku, pa naj gre za 50, 70 ali 80 let, bodo morda Dollyjine besede prav tista spodbuda, ki jo v tem trenutku potrebujete. Življenje nas vztrajno vabi naprej: Bog nas v starosti ne neha "uporabljati".
Zato kar pogumno naprej. Znova sanjajte. Znova zapojte. Znova pišite. Ali pa preprosto znova ljubite, s tistim veseljem, ki je tako značilno za Dolly, ko izjavi: "Nimam časa, da bi se postarala!" Kajti najboljše delo v življenju vas morda še čaka – in to je resnična lepota vsakega novega leta, ki ga dodamo svoji starosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
