Včasih ga odrivamo stran, se ga bojimo, naslednjič pa strah namerno iščemo. Ko oče lovi malčka, ta od navdušenja kriči – igra se mu zdi zabavna; najstniki rojstni dan praznujejo v sobi pobega; v zabaviščnem parku je najbolj obiskana atrakcija tista, ki vzbudi največ strahu, pa naj bo to vratolomni vlakec smrti ali hiša duhov. Vse to povzroči strah, ki je v danih situacijah namerno izzvan.
Zakaj to iskanje strahu?
Christophe André, zdravnik in psihoterapevt v bolnišnici svete Ane v Parizu, opozarja na definicijo strahu. V svoji študiji o psihologiji strahu in fobij je zapisal, da je "strah skupina somatskih in psiholoških pojavov, ki spremljajo zavedanje nevarnosti". Zato je strah čustvo, ki ga cenimo le takrat, ko je zaželen in nadzorovan.
Biti prestrašen zaradi prometne nesreče ali čutiti pospešeno bitje srca, zato ker je tvoj otrok skoraj padel s kolesa, ne prinaša veselja in takšen strah ni zaželen. Kadar pa nevarnost ni realna, kot na primer v prej naštetih situacijah, pa strah iščemo za zabavo.
Na Danskem izvajajo zanimiv eksperiment, kjer vsako leto ekipa, ki stoji za projektom, uprizori grozljive situacije, v katerih posameznikom grozijo z motorno žago, jih lovijo, v njih poskušajo prebuditi tisti primarni strah za preživetje. Tovrstne situacije so privedle tudi do študije, ko so 280 sodelujočih prosili, da med eksperimentom nosijo merilce srčnega utripa.
Ugotovili so, da obstaja ravnovesje, ko premalo strahu dolgočasi, preveč strahu ohromi, dobro odmerjen strah pa zabava. Zanimivo je, da starost udeležencev ni vplivala na študijo, medtem ko so ženske pogosteje od moških izjavile, da jim je strah v užitek.
Dva procesa pri soočanju s strahom
Doktor Christophe André navaja dvojno pričakovanje pri soočanju s strahom, ki je ključno, da strah ne postane patološki. Prva zahteva je, da se posameznik v pričakovanih situacijah sooči s svojim strahom (zunanji proces) in da obenem ta strah sprejme (notranji proces).
Izpostaviti se zastrašujočim situacijam je torej oblika sprejetja strahu v varnem in nadzorovanem okolju. Vlakec smrti ne bo iztiril, grozljivi film lahko ustavimo, iz hiše strahov lahko kadarkoli odidemo.
Da lahko strah primerno ocenimo in obvladamo, je pomembno, da se mu izpostavimo. Po drugi strani pa nam modrost narekuje, da se izogibamo situacijam, kjer je strah preveč vsiljiv, situacija preveč nasilna ali preveč intenzivna in z realno nevarnostjo, da pusti dejanske posledice.
Strah v Svetem pismu
Tudi Sveto pismo razkriva trenutke strahu, npr.: "Pri igri misli v nočnih sanjah, ko globoko spanje objema ljudi, me je spreletel strah in trepet in mi pretresel vse kosti. Neki duh je šinil čez moj obraz, dlake po telesu so se mi naježile. Groza me je prešinila, mraz sem čutil v vseh kosteh: dih je zdrsel po mojem obrazu, dlačice so se dvignile na mojem telesu (Job 4,13–15).
Vendar nam v nadaljevanju tudi sporoča, da strah ni naša prihodnost, saj ga ne bo več: "Še potem, ko bo ta moja koža raztrgana, bom iz svojega mesa gledal Boga" (Job 19,26).
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
