Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.
Katoliška Cerkev je 15. novembra na slovesnosti v italijanskem Bariju za blaženega razglasila duhovnika Carmela De Palmo.
Papež Leon XIV. je med opoldansko molitvijo angelovega češčenja po beatifikaciji počastil novega blaženega:
V Bariju je bil za blaženega razglašen Carmelo De Palma. Bil je škofijski duhovnik, ki je umrl leta 1961, potem ko je večino svojega življenja velikodušno preživel v službi zakramenta svete spovedi in duhovnega spremljanja. Naj njegovo pričevanje navdihne duhovnike, da se bodo brez zadržkov posvetili služenju svetemu Božjemu ljudstvu.
Zeleno luč za beatifikacijo De Palme je prižgalo čudežno ozdravljenje redovnice benediktinke iz samostana sv. Sholastike v Bariju, pripisano njegovi priprošnji.
Kdo je bl. Carmelo de Palma?
De Palma se je rodil leta 1876 in je že zelo zgodaj postal sirota. Pri desetih letih je v Bariju vstopil v bogoslovno semenišče. V Neaplju je prejel duhovniško posvečenje, pozneje pa je bil imenovan za duhovnika bazilike sv. Nikolaja v Bariju.
To je znamenita barijska cerkev, saj sv. Nikolaja iz Barija poznamo kot dobrega moža sv. Miklavža; njegove relikvije hranijo v Bariju.
Oče Carmelo je bil zvest svojim dolžnostim v cerkvi, posebej spovedovanju. Pozneje je bil imenovan za duhovnega vodjo redovnic benediktink v samostanu sv. Sholastike in oblatov sv. Benedikta.
Njegovo življenje je hranila evharistija, posvetil pa ga je izpolnjevanju Božje volje za svojo življenjsko pot:
"Samo eno željo imam: vedno izpolnjevati Božjo voljo."
De Palmo so zaradi njegove nenehne razpoložljivosti za spovedovanje imenovali "junak spovednice", tudi ko je njegovo zdravje proti koncu življenja začelo pešati.
Služil je tudi tistim, ki so bili vključeni v Katoliško akcijo, med drugim je bil duhovni vodja Božjega služabnika Giovannija Modugna, znanega italijanskega pedagoga.
Carmelo De Palma je umrl 24. avgusta 1961. Mnogi ljudje so ga izjemno spoštovali, posebej v Bariju. Njegovo preprosto duhovništvo, predano služenju ljudem, izpostavlja moč običajne duhovniške svetosti, ki na preprost način sledi Božji volji.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
