Ob očetovi smrti je spoznal, kako pomembna je vzgoja otrok

Ob vznožju domačega vinograda sta Izidor Kitak in njegova žena postavila gostišče Pod goro, ki pod Donačko goro privablja goste na kulinarično izkušnjo, v pripravo katere so vključeni tudi njuni otroci. Izidor je tudi vodja ansambla Aplavz in ključar pri podružnični cerkvi sv. Donata, kjer je to odgovorno nalogo prevzel po nenadni smrti svojega očeta. Za Moške skrivnosti je spregovoril tudi o tem, zakaj je pomembno, da njegovi otroci spoznajo pomen trdega dela.

Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Med vsemi obveznostmi imam zelo malo prostega časa. A vsak trenutek skušam izkoristiti, da prosti čas preživim pod domačo streho, ob družini ter seveda ob glasbi.

Je pa lažje krmariti in je naš korak precej lažji in prijetnejši, če po tej poti hodimo skupaj z družino, s katero si stojimo ob strani in si pomagamo sleherni trenutek.

O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Sem eden tistih moških, ki ga svet športa in dragih avtomobilov ne pritegne. :) In obenem nikoli ne preklopim na športne programe na televiziji.

Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Najraje se ukvarjam z glasbo, ki mi je bila položena v zibelko in je obenem moj hobi, ki mi ogromno daje, zelo malo jemlje in mi bogati življenje.

Ste glasbenik, ženi pomagate tudi pri vodenju gostišča Pod goro. Pri tem pa v vse vajine dejavnosti aktivno vključujeta otroke. Zakaj se vam zdi pomembno, da otroci kljub mladosti že znajo poprijeti za delo?
Tudi jaz sem bil deležen takšne vzgoje staršev, ki me je naučila, da je le s pridnimi in delavnimi rokami mogoče preživeti. Kot otrok sem sodeloval pri vseh domačih opravilih in se tako tudi naučil teh opravil.

Staršem sem izjemno hvaležen za to, kar so me naučili, in zato tudi midva z ženo Natašo otroke povabiva, da nama pri delu pomagajo. Tako se obenem družimo, otroci pa pridobivajo delovne navade.

V posamezne dogodke se vključite kot družina. Prevzamete vse od kuhanja in postrežbe do prepevanja in zabave prisotnih, pri čemer sodelujejo tudi vaši otroci. Kaj vam pomeni, da takšne stvari opravljate vsi skupaj?
To je zame največje bogastvo, saj imamo na ta način možnost skupnega druženja, hkrati pa s tem zadovoljimo tudi obiskovalce našega gostišča.

Kljub vsem obveznostim se z ženo trudita, da ste kot družina prisotni tudi pri nedeljskih svetih mašah. Gre za pomemben zgled celotni župnijski skupnosti. Kako pa vi doživljate, da lahko skupaj z odraščajočimi otroki kažete svoj odnos do vere in Boga?
Vesel sem, da sem bil deležen takšne vzgoje, ki me je naučila, kako pomembna je vera v Boga in da znamo biti hvaležni za vsako Božjo pomoč. Ob tem z ženo upava in prosiva Boga, da bodo tudi najini otroci stopali po tej poti, ki jim jo skozi vzgojo kaževa.

Podobno kot vaš pokojni oče ste tudi vi ključar pri cerkvi sv. Donata na pobočju Donačke gore. Kaj vam pomeni, da lahko nadaljujete to poslanstvo, ki ste ga prevzeli od pokojnega očeta, in da to ostaja v vaši družini?
V otroških letih sem bil pogosto prisoten pri opravilih in urejanju okolice cerkve sv. Donata in to so bili to trenutki, ki so mi ostali v zelo lepem spominu. Ko sem izgubil očeta, je gospod župnik prosil, če bi lahko ključ cerkve še naprej ostal pri naši hiši. To sem sprejel z veliko odgovornostjo in hvaležnostjo, kot znak zaupanja naši družini.

Moram poudariti, da mi pri opravilih v cerkvi in okoli nje pomagajo celotna družina in sorodniki. S tem pa bogatimo naše medsebojne odnose in prijateljstvo.

Zelo ste navezani na domače, lokalno okolje. Kaj je tisto, zaradi česar se vam zdi pomembno, da prispevate k ustvarjanju prijetnega okolja, kjer živite?
Res je, zelo sem navezan na svoj domači kraj in ljudi, ki tukaj živijo. Zdi se mi zelo pomembno, da ob vseh osebnih uspehih to znamo deliti tudi širše. Če so nam dane možnosti, da lahko na kakršenkoli način pripomoremo k boljšemu jutri vseh ljudi, je prav, da to storimo in se pri tem maksimalno potrudimo.

Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Nenadna izguba očeta. Takrat sem spoznal, kako pomembna je vzgoja in priprava otroka na vse življenjske preizkušnje. Po tistem dogodku sem se začel zavedati njegovih nasvetov, vseh njegovih dobrih misli, predvsem pa njegovega zgleda, da je treba v življenju stopati pokončno in trdno in ne obupati.

S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Osebno se duhovno napolnim, ko grem s prijatelji iz ansambla na "špil" , vzamem v roke harmoniko in z glasbo razveseljujem ljudi.

Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Medsebojno spoštovanje in pomoč sočloveku. Po mojem mnenju se to dogaja zaradi nepravilne vzgoje staršev. Nato druženje – zaradi hrepenenja po doseganju vedno višjih ciljev pogosto zmanjka časa za družinsko druženje, kar pomeni, da izostane tudi pogovor in, posledično, tretja stvar, medsebojno zaupanje.