Ideja za kratek, a bogat izlet nad Trzinom

Le nekaj minut hoje od trzinskega mestnega vrveža se odpira drugačen svet – tih, zelen in poln zgodb. Onger, vzpetina nad Trzinom, ni visok hrib, a je velikan v tem, kar ponuja: od naravnih posebnosti in arheoloških sledi do mitov, legend in drobnih čudes gozda, ki vabijo k raziskovanju vse, ki iščemo kratek, a bogat izlet.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Gozdna učna pot Onger, dobro označena 2-kilometrska krožna trasa, je zasnovana kot odprta učilnica v naravi. Pot je primerna za vsakogar. V pol ure počasne hoje lahko vsakdo odkrije nekaj zase: otrok droben fosil v kamniti polici, odrasel presenetljivo zanimivo geološko zgodbo, starejši spomin na nekdanjo "rimsko cesto" pod pobočjem.

S 378 metri nadmorske višine se Onger dviga nad starim in novim delom Trzina. Severno se odpira proti gradu Jable, južno prehaja v močvirnat svet izvirskih voda, vzhodno se spušča proti naselju, zahodno pa se nadaljuje rašiško hribovje.

Onger je kraški osamelec, sestavljen iz apnenca in dolomita, zato je njegovo površje raznoliko: polno kamnitih blokov, vrtač, razpok in skrivnih kotičkov. Prav tu so domačini nekoč lomili kamen za temelje hiš, dvorišča in suhozide, iz apna pa zidali in obnavljali cerkev sv. Florijana. Danes so nekdanji kamnolomi obrasli z lesko in mahom, a sledi se še opazi. 

Onger je muzej na prostem. V literaturi lahko preberemo, da je ob vznožju nekoč potekala rimska cesta, po kateri so trgovci in popotniki potovali med Emono, Mengšem in Celeio. Arheologi so v okolici našli kovance, keramiko in sledi poselitve iz različnih obdobij – od mlajše kamene dobe do srednjega veka. V času turških vpadov so se domačini zatekali prav na Onger, ki je nudil varen gozdni objem. Pod gričem pa je leta 1526 potekala tudi znana bitka pri Trzinu.

Današnja učna pot je delo številnih ustanov, naravovarstvenikov in muzealcev, ki so združili znanje, da lahko kraj doživimo na prav poseben način. Pot dopolnjuje priročnik Učilnica v naravi, ki obiskovalce spodbuja k igrivemu raziskovanju: k opazovanju krošenj, iskanju živalskih sledi, razumevanju geoloških procesov in prepoznavanju kamnin. Otroci pri tem postanejo raziskovalci, odrasli pa presenečeni učenci.

Ob poti naletimo na informacijske točke, kjer se narava odpira kot knjiga – in mi smo tisti, ki obračamo liste. Najlepše pri tem pa je, da je Onger tako blizu, a prav zaradi svoje majhnosti toliko bolj čaroben.