Nekaj spodbud za umirjen advent, preživet v molitvi

V trgovinah nas že nekaj časa vabijo "večje in boljše" različice najrazličnejših stvari, jaz pa si od vsega najbolj želim umirjen, tih, premišljujoč december, v katerem se bom lahko temeljito pripravila na Gospodovo rojstvo.

Ali tudi vi tako občutite? Pa poskusimo skupaj. Tole je moj načrt za umirjeno nadaljevanje adventa.

Ali prehitro dopustite, da ste preobremenjeni z urniki in obveznostmi? Meni se to vsekakor dogaja.

Če torej obstaja ena sama stvar, ki bo umirila moj advent, je to preudaren "Ne, hvala" kakršnemukoli pretiravanju – pa naj zveni še tako zabavno.

Morda pa to ni pravšnje leto za obisk vseh adventnih tržnic ali ogled Hrestača v ljubljanski Operi ali sodelovanje na vsaki praznični zabavi.

Namesto tega se sprašujem: Kaj lahko poenostavim?

Morda pa se gredo lahko otroci letos s svojimi bratranci in sestričnami "skrivnega prijatelja", namesto da si sama belim glavo, kaj podariti vsakemu sorodniku.

Morda si lahko Hrestača letos ogledamo doma, namesto da bi zapravljali za vstopnice (preverite v domači knjižnici, če imajo na voljo DVD!).

Morda bom goste prosila, naj prinesejo prilogo za praznično družinsko večerjo, namesto da bi vse jedi pripravila (in uredila dom za zabavo in potem pospravila ...) sama.

Saj veste, kaj mislim. Poiščimo načine, kako spremeniti stvari, da nam december ne bo naložil več stresa, kot bi si želeli.

Poleg tega, da rečemo ne, si lahko izberemo tudi drobno žrtev, da bomo v letošnjem adventu svoja srca resnično pripravili na božič, podobno kot se med postom odpovemo določenim stvarem, da se pripravimo na praznovanje velike noči.

Lani sem se v adventu odpovedala uporabi družbenih omrežij in res je bilo neverjetno, kako dosti mirnejši je bil moj december. Zato morda na seznam stvari, ki se jim odrekate, dodajte še družbena omrežja. Jaz sem to storila!

Vsakokrat, ko nečemu rečemo "ne", v svojem življenju in urniku ustvarimo prostor, da lahko rečemo da nečemu drugemu.

Zato se vprašajmo: Čemu je dejansko vredno reči da?

Morda to pomeni, da si boste vendarle privoščili obisk številnih adventnih tržnic ali vstopnice za Hrestača ali darila za vse bratrance in sestrične, ker so vam ti običaji preprosto všeč!

Jaz sem se tokrat odločila, da bom znova pripravila adventni koledar s slikanicami. V zadnjih nekaj letih sem to počela za svoje otroke in ta navada nam je vsem zares pri srcu. Z veseljem ji namenim svoj čas in trud.

Letos bom tudi pekla domače piškote – to rada počnem, zato mi je ta običaj v veliko veselje.

Poleg tega bom pošiljala božične voščilnice – res sem vesela, ko vidim obraze svojih prijateljev, ki prejmejo naša voščila, sama pa voščilnice, ki jih prejmemo, rada razobesim v kuhinji, da mi polepšajo zimske mesece.

V adventu tudi vsak dan molim. Vsako leto si izberem molitvenik, ki me v tistem trenutku najbolj navdihne.

Vi boste gotovo rekli da marsičemu drugemu, vendar dobro premislite, kaj imate tako radi, da to res želite početi v pripravi na božič.

Resnično premislimo, kaj bo prispevalo k našemu veselju ob letošnjem božiču: ne dopustimo, da bi bili do prazničnih dni že vsi pod stresom in preobremenjeni.

Ena od mojih prijateljic vse božične nakupe opravi že pred začetkom adventa. Meni to sicer ni še nikoli uspelo, zdi pa se mi odličen zgled premišljenega načina zgodnejše priprave, kot smo običajno vajeni.

Na splošno velja: bolje se pripravimo vnaprej, bolj umirjene bodo stvari pozneje. (To velja za vse življenje, ne le v adventu!)

Zgodnje priprave so lahko zelo raznolike: naredimo testo in ga zamrznimo, da bomo pozneje pekli piškote; prav tako izberimo in napišimo voščilnice … na ta način bo naš advent dosti bolj umirjen.

Moje zgodnje priprave? Še pred prvo adventno nedeljo sem naročila božične voščilnice, pravočasno nakupila sveče za adventni venček, kupila darila za svoje krščence in zavila knjige za družinski adventni koledar s slikanicami. Nekoliko sem zamujala s pripravo testa za božične piškote – ampak v prvem adventnem tednu mi je uspelo tudi to!

To je moj načrt za miren advent: reči ne nekaterim stvarem, da lahko počnem tisto, kar se mi v tem trenutku zdi najpomembnejše, in čim več postoriti prej kot običajno.

Kaj pa ima vse to opraviti s pripravo na Jezusovo rojstvo?

Po mojem mnenju je za umirjen advent najpomembnejše, da sprostim svoj urnik – da v njem ustvarim čas za molitev, za tišino, za poslušanje Božjega glasu in za resnično uživanje v tem obdobju s svojimi najdražjimi. Čas, ki ga preživim z Jezusom, je najpomembnejša stvar, ki ji lahko rečem da.

Kako lahko to izgleda v vsakdanjem življenju?

Morda lahko v letošnjem adventu malce pogosteje obiščemo delavniško sveto mašo ali pa s prijatelji ali družino večkrat molimo rožni venec.

Lahko si nastavimo opomnik, da vsako jutro, preden preverimo dogajanje na družbenih omrežjih, 10 minut molimo, ali pa po pouku z otroki preberemo prijetno pravljico, preden gledamo televizijska poročila ali delamo domačo nalogo.

Lahko si vzamemo trenutek za molitev za vsako osebo na našem seznamu daril, ko izbiramo, kaj jim bomo podarili.

Poiščimo načine, kako si v vsakem dnevu ustvariti malce dodatnega prostora – za premislek in pravo povezanost, da bodo naša srca resnično pripravljena na Jezusov rojstni dan.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.