Ob nalezljivem veselju bolne sestre je spoznal, da želi postati duhovnik 

Španec José María Alsina je vedno čutil naklonjenost do Jezusa. Družina mu je privzgojila vero in krščanske vrednote, poznejši klic v duhovništvo pa je prišel do njega prek več "glasov". Predvsem je bil odločilen glas njegove mlajše sestre Mercedes.

Ko je bil star dvanajst let, ga je globoko pretreslo, ker je Mercedes, stara nekaj več kot 18 mesecev, "nenadoma začela umirati".

"Tisto noč, ko so nam starši povedali, da je zelo bolna, sem šel pred podobo Device Marije in ji pogumno dejal: Mati, če bo Mercedes ozdravela, bom šel za duhovnika," se spominja v pričevanju za HM Television. Z nasmehom dodaja, da je Marija obljubo, ki jo je dal njenemu srcu, vzela zares. "Kar je dano, se ne da vzeti nazaj."

Ob sestrini diagnozi je Joséjev oče sklenil, da bo družina vsako poletje hodila v Lurd prosit za njeno ozdravitev; če bo ozdravljena, pa se bodo šli tudi zahvalit.  

Mercedes je postala tetraplegik, vendar je družina kljub temu tudi pozneje velikokrat poromala v to znano Marijino svetišče v Franciji. "Zame je bil to zelo poseben kraj," poudarja José María.

Kot najstnik je čutil željo, da bi se nekoč poročil. Vendar je bil klic v duhovništvo ves čas prisoten in o tem se je pogovoril s svojim duhovnim spremljevalcem.

Na enem od romanj v Lurd je mladenič molil k Mariji: "To sem ti obljubil, ko sem bil otrok, ampak Mercedes je še vedno bolna ... Kaj mi želiš sporočiti s tem?"

"Začel sem razmišljati, da me je Gospod po njej naučil, kaj pomeni biti duhovnik," razlaga. "Kljub temu, da moja sestra ni ozdravela, je bila vedno srečna, bila je polna veselja, ki ga je prenašala na nas."

Spominja se, da je bila Mercedes v njihovem domu v Barceloni vir veselja za vse. In hkrati je bilo vse vir veselja zanjo. Ob njej je José María spoznal, da "biti duhovnik pomeni napolniti srca ljudi z ljubeznijo do Gospoda".

"Včasih sem razmišljal: zakaj je Mercedes vedno tako srečna?" Njegova razlaga, da je bila srečna, je, ker je vedela, da je zelo ljubljena, ker je imela ljubezen svojih staršev in družine ter ljubezen Gospodovega srca, "ki je bilo središče naše družine".

"Razumel sem, da sem poklican, da to srečo kot duhovnik prinesem v srca ljudi," pripoveduje.

"Zame je bil klic spoznanje, da moram ljubezen, ki sem jo prejel, razdajati, da bodo ljudje lahko našli veselje, srečo in odrešitev," še dodaja José María.

José María je pri komaj 18 letih vstopil v semenišče v Toledu, k čemer ga je spodbudila neka redovnica.

"Najpomembnejše v semenišču je bilo, da se je moje prijateljstvo z Gospodom okrepilo; zaljubil sem se v Jezusa Kristusa," pripoveduje.

V šestih letih priprav na duhovništvo "nikoli nisem dvomil, da me Gospod kliče".

Z duhovniškim posvečenjem "je prišla potrditev, da je to, kar sem prejel kot otrok, resnično".

"Od takrat imam v srcu to gotovost," sklene, "da pripadam Njemu in da je to, kar sem nekega dne prejel, nekaj, kar popolnoma oblikuje moj obstoj, to je moje duhovništvo".

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.