6 edinstvenih blagoslovov delovnega dne, ko drugi počivajo

Toda preden nas preplavi resnično neugodje, je v tem vredno opaziti nekaj tiho lepega: nekateri največji blagoslovi v življenju se razkrijejo ravno takrat, ko delamo, medtem ko vsi drugi počivajo. In ne, na prvi pogled niso prav nič razkošni – so pa še kako resnični.

Nepričakovana spokojnost se pojavi nad svetom, kadar se vaša izmena začne ravno takrat, ko vsi drugi odidejo domov. Naglica se umiri. Hrup izzveni. Morda polnite police, odgovarjate na telefonske klice, strežete pozne večerne obroke ali pa začenjate novo nočno izmeno: v tem je poseben mir, vrsta tišine, s kakršno se večina ljudi nikoli ne sreča.

V tej tišini lahko znova premišljujete. Lahko molite. Lahko dihate na način, ki se zdi ob torkih okoli 14. ure povsem nemogoč.

To je blagoslov, zavit v tišino.

Delo ponoči ali delo med prazniki ustvarja posebne kolegialne vezi. Ne glede na to, ali delate v zdravstvu, trgovini na drobno, gostinstvu, duhovniški službi, javni varnosti ali katerikoli drugi zakulisni vlogi, začnete spoznavati druge, ki so prav tako "v službi". Tih pogled, skupna šala, sočuten nasmeh deset minut pred polnočjo na božični večer – nenadoma ste del majhnega plemena ljudi, ki svet ohranjajo v gibanju.

Tudi v tej pripadnosti je poseben blagoslov: občutek, da je to, kar počnete, pomembno, četudi je nevidno.

Ko delate, medtem ko se drugi sproščajo, ste priča veselju od blizu – lahko opazujete družine, ki skupaj preživljajo prosti čas, nasmejane prijatelje, ljudi, ki so hvaležni preprosto za to, da so skupaj. Njihova sreča lahko na nepričakovane načine preide tudi na vas. Morda vam kdo zašepeta zahvalo, nekdo, ki ste mu pomagali, se vam olajšano nasmehne, ko brišete tla, vam pomaha otrok – ta drobna dejanja postanejo trenutki skupnega veselja.

Hvaležnost odkrijete na krajih, ki jih drugi spregledajo.

V tihem služenju obstaja globoko duhovna razsežnost. Jezus je nekaj svojih najpomembnejših del opravil na obrobju – v poznih urah, v tihih trenutkih, na krajih, ki so jih drugi spregledali. Delo med prazniki ali izmena ob koncu tedna vam lahko vzbudi občutek, da vstopate v te evangeljske prizore. Takrat ste namreč čuječi, navzoči, drugim omogočate življenje.

Vaša izmena postane tiha daritev – skrito bogoslužje dobrih del.

Eden od skrivnih blagoslovov dela ob neobičajnih urah je tudi ta, da preoblikuje človekov počitek. Ko naposled dočakate odmor – ko snamete svojo priponko z imenom, ko si razvežete delovno obuvalo, ko končno sedete – počitek postane nekaj, kar ste prejeli, ni več samoumeven.

Postane darilo, ne pravica. In ta premik v srcu je globoko človečen – do neke mere celo svet.

Ljudje, ki delajo, medtem ko drugi počivajo, se že zgodaj naučijo nečesa bistvenega: življenje vedno ne teče po ustaljenih tirnicah. Prazniki niso vedno popolni. Konci tedna niso vedno prosti. Toda življenje je lahko kljub temu bogato, smiselno in polno veselja. Svetost ni vezana na koledar; vezana je na srce, ki ga prinašate v trenutek, v katerem bivate.

Takšen pogled lahko postane vaša tiha moč – opomnik, da Bog resnično deluje tudi ob neobičajnih urah.

Če boste torej v službi na letošnji božič ali novega leta dan, ali pa v soboto, ko se zdi, da vsi drugi uživajo v poznem zajtrku, le pogumno. Ste del nečesa večjega – nečesa, kar tiho vrti svet. In sredi teh ne najlažjih delovnih ur se skriva cel kup blagoslovov, ki čakajo, da jih opazite.

In ko boste po dolgi izmeni končno slekli svoj plašč, boste morda zaslišali, kako vam sam Bog nežno šepeta besede, ki jih morda nikoli ne boste slišali od množice, ki ste ji stregli: "Hvala, da si prišel. Opazil sem tvoje delo."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.