Dokumentarni film Za srce Afrike, ki ga ne smete zamuditi

Dokumentarec, ki bo predvajan ob božiču, je 50-minutni film o delu sester usmiljenk za najrevnejše v Burundiju. S. Bogdana Kavčič in s. Vesna Hiti sta svoje življenje posvetili ubogim in jim že desetletja prinašata upanje in možnosti za preživetje. Akcija Za srce Afrike predstavlja samo jedro njunega delovanja, iz katerega so zrasle tudi druge pobude, kot sta Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo.

Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne in razvojne pomoči pri Slovenski karitas, je idejo za film, ki je končno ugledal luč sveta, dobila že ob prvih obiskih Ruande in Burundija. Pravzaprav gre za dva dokumentarca: prvi, ki bo gledalcem približal afriško državo Burundi, kjer živi 14 milijonov ljudi, in delo tamkajšnjih misijonark, bo na sporedu že čez nekaj dni – na božič, 25. decembra, ob 16.00, drugi dokumentarni film, ki bo prikazal Ruando, pa prihaja na televizijske zaslone čez nekaj mesecev – za veliko noč.

Navdih za dokumentarec izhaja iz osebne izkušnje. Jani Lampe je bilo že ob prvem obisku leta 2010 jasno, kako izjemno delo opravljajo misijonarke, sestre usmiljenke. Njihova predanost, premišljenost in odgovornost so vidne v vsakdanjem delu: vsak evro je skrbno porabljen, vsaka pot in trenutek imata svoj namen. Te predane ženske so "krive", da so zaradi njih nastajale šole, zdravstveni centri, porodnišnice in vodnjaki – projekti, ki lokalnemu prebivalstvu vračajo dostojanstvo in življenje. Posebno mesto v filmu ima s. Bogdana Kavčič, pionirka misijonskega dela v Burundiju, ki je tja prišla pred več kot 50 leti. Njena življenjska pot je zaznamovana z vojnami, genocidom v Ruandi, begunstvom in epidemijami, pa tudi z neštetimi zgodbami rešenih življenj in vztrajnosti.

Film želi slovenski javnosti približati resničnost misijonarskega dela. Burundi je ena najrevnejših držav na svetu, razmere pa se zaradi svetovne krize še slabšajo: cene hrane so se podvojile, goriva skoraj ni, ljudje živijo v hišah iz blata in so brez dostopa do pitne vode. Ženske vsak dan prehodijo kilometre in kilometre, da preskrbijo družino, suše in poplave pa pogosto uničijo še tisto malo, kar imajo. V takih razmerah je pomoč nujna, saj so lokalne države prešibke, da bi se same spopadle z vsemi izzivi.

Slovenija pri tem sodeluje tudi s pomočjo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, a večina pobud izhaja neposredno iz sodelovanja z misijonarkami. Tako je nastala akcija Z delom do dostojnega življenja, ki omogoča revnim staršem, da z delom na misijonih zaslužijo za hrano, šolanje otrok, zdravila, popravilo doma in osnovno preživetje. Posebna pobuda Kupim kozo pa je pokazala, kako lahko že z majhnim prispevkom – eno kozo – družina dobi gnojilo za zemljo, možnost zaslužka, ki ga lahko dobi s prodajo kakega kozlička, in s tem tudi novo upanje.

Dokumentarec je zasnovan skozi zgodbe ljudi: družin, ki so dobile delo ali kozo, učiteljev in otrok v šolah, zdravstvenega osebja in mater v porodnišnicah. Vse te zgodbe so pričevanje o tem, da konkretna pomoč obrodi sadove. Projekt je nastal v sodelovanju z RTV Slovenija in bo predvajan v okviru verskega programa. Avtor filma je novinar Peter Perše, ki je na terenu posnel več kot 40 ur gradiva, kar je botrovalo odločitvi, da nastaneta kar dva ločena dokumentarca.

Film je obenem tudi zahvala vsem darovalcem in podpornikom, ki že dvajset let pomagajo v akciji Za srce Afrike in prošnja vsem, da s svojim darom spet podprejo slovenske misijonarke. Slovenska Karitas ob premieri tega filma zbira sredstva za pomoč otrokom v Burundiju, in sicer za nakup dveh cistern za oskrbo z vodo nov vrtec za revne otroke v kraju Muhvazi, katerega gradnjo iz sredstev Za srce Afrike v sodelovanju z misijonarko s. Vesno Hiti.

Predpremiera filma je napolnila Arupejevo dvorano pri sv. Jožefu, večer pa je povezoval Jure Sešek.
Svoje vtise o filmu je z nami podelil nadškof Stanislav Zore, ki je dejal: "Tu je več zelo močnih sporočil. Prvo sporočilo so misijonarke same - sledijo Besedi, povabilu, ki se mu predajo z vsem srcem in z vso dušo. Videti je, kako njihovo življenje dobiva smisel in srečo v delu, ki ga opravljajo. Drugo, enako močno sporočilo pa je, koliko se lahko naredi z vztrajnim prizadevanjem, pa čeprav z majhnimi sredstvi, kjer ljudje ničesar ne porabijo po nepotrebnem - vse, kar dobijo, porabijo za tiste, ki so pomoči potrebni. In ne gre samo za to, da jim dajejo stvari, ki jih materialno potrebujejo, ampak da jim dajo tudi tisto, kar potrebujejo za čisto človeško in duhovno rast. Na ta način pomagajo posameznikom in obenem raste družba - v najbolj temeljnih stvareh."