Najbolj priljubljene duhovne pesmi po izboru naših bralcev

Vidi se, da je Marija Pomagaj zavetnica Slovencev! V naboru velikega števila pesmi, ki ste jih bralci zapisali pod našo objavo, kakopak, prevladujejo Marijine. Največkrat ste omenili pesmi Marija skoz' življenje, Marija, mati moja, Veš, o, Marija in Ave Maria.

Vse štiri pesmi so marijanske in jih povezuje globoka osebna pobožnost do Marije kot matere, spremljevalke in naše priprošnjice. Marija skoz’ življenje govori o Mariji kot tihi navzočnosti, ki človeka spremlja od mladosti do starosti in mu stoji ob strani v veselju in trpljenju. Marija, mati moja jo nagovarja zelo osebno in zaupljivo, kot mater, ki razume stisko srca in prinaša tolažbo. Veš, o, Marija izraža željo, da bi ji pripadali z vsem srcem, ji izročili svoje življenje in upanje ter jo prosili za varstvo pred zlom. Ave Maria pa – ne glede na uglasbitev – povzame temeljno krščansko spoštovanje do Marije z besedami hvale, prošnje in zaupanja ter pogosto deluje kot sklepna ali posebej slovesna pesem.

Seveda, zatekajmo se k Mariji, ki ima najboljše "veze" tam zgoraj. :)

Še ena klasika, izpod peresa blaženega Antona Martina Slomška (v izvirniku, o katerem smo že pisali, je sicer malce drugačna). Kar nekaj vas je napisalo, da je to vaša najljubša duhovna pesem. Izbira je tudi tokrat, seveda, smiselna. Mnogi pravijo, da smo ustvarjeni za nebesa. In ravno zato je smiselno peti o njih, ki so naš cilj. Ravno v tej pesmi nam Anton Martin Slomšek pove teološko resnico o nebesih. Pogosto to pesem pojemo kot bolj žalostno. Zakaj pa je ne bi kdaj zapeli tudi bolj veselo? Vsebina je vsekakor tudi temu primerna. :)

Lepo je, da Boga ne ves čas samo prosimo, pač pa se mu tudi zahvaljujemo. Bralci ste očitno precej hvaležni, saj ste mnogi izpostavili zahvalno pesem ali "tedeum". V njej Boga hvalimo in spodbujamo drug drugega k slavljenju Njegove mogočnosti, svetosti ter tudi dobrote. Ste vedeli, da ima pesem še tretjo kitico, ki je običajno pri maši ne zapojemo? Zanimivo je tudi, da Bogu v pesmi nikoli zares ne rečemo "hvala", temveč Ga hvalimo, slavimo.

Za nekaj od vas je najljubša tudi prvotno angleška pesem (Lord, You have my heart) Martina Smitha. Prevedel jo je Tadej Vindiš. Pogosto se pesem poje med darovanjem ali med obhajilom. Gre za intimno pesem, v kateri lahko Bogu povemo, da mu dajemo srce in da naj vzame vse, kar naj bo tudi dar za Njegov oltar. V refrenu izpovemo, da Ga bomo slavili, On pa bo med nami. Čudovito!

Tudi ta pesem, ki ste jo mnogi uvrstili med svojo najljubšo, je zelo osebna. V prvi osebi (morda kot Simon Peter, lahko pa se v pesmi najde kdorkoli) namreč pripoveduje zgodbo človeka, ki je slišal Božji glas, zapustil vse in šel za Njim, ki se je pač ustavil ob morju. Njemu se tudi daje na razpolago z vsem. V drugi kitici pevec Jezusu prizna, da je zgolj človek, ki pa premore zvestobo do Njega. Morda je ta za prvi korak povsem dovolj.

Času primerno smo v komentarjih opazili tudi "klasiko"; Sveto noč. Pesem, ki pripoveduje o noči, ko se je rodil Odrešenik sveta, je v originalu nemška (Stille Nacht). Verjetno ni treba podrobneje opisovati vsebine, vseeno pa nam je lahko v izziv, da se naslednjič, ko slišimo to pesem, zares poskušamo zavedati vsake zapete besede. Nemalokrat imamo namreč besedila pesmi, ki jih slišimo pogosto, za samoumevna in se vanje ne poglobimo. Naj bo v letošnjem božičnem času drugače!