Praznični čas je pogosto prežet s svetlobo, smehom in številnimi srečanji. Vendar pa je lahko čar božiča za mnoge boleč in v nasprotju z njihovimi trenutnimi stiskami. Osamljenost, razhod, huda bolezen, nedavno slovo od ljubljene osebe ... V mnogih primerih se zdi božično veselje oddaljeno, celo nedosegljivo. Pa vendar obstaja način, da doživimo ta čas v letu, ne da bi se silili, počutili krive ali podlegli obupu.
Veselje božiča zaživi v srečanjih z drugimi
"Mnogi mi pravijo, da je božič najtežji čas v njihovem življenju," je za Aleteio povedal pater Paul Denizot, ki redno spremlja žalujoče v francoskem romarskem središču Montligeon. Po njegovem mnenju k temu največ prispeva komercialna mrzlica, ki zaznamuje božične praznike. "Trpljenje se za božič stopnjuje, ker ga pogosto podžiga umetno vzdušje (bleščeče lučke, pretirana količina daril, božični filmi s srečnim koncem ...)," opaža. In ko si sam ali se spopadaš s težavami, se zdi prepad med lastno realnostjo in tem, kar vsiljuje družba, ogromen. Mnogim se zdi vključevanje v ta vrvež preprosto nemogoče.
Podobnega mnenja je tudi Bérengère de Charentenay, francoska zakonska in družinska svetovalka v Morbihanu. "Veselja ne moreš vsiliti. Poleg tega ga vsakdo doživlja drugače."
Pater Paul Denizot dodaja: "Razlikovati moramo med ljudskim veseljem in teološko skrivnostjo božiča: kako se Bog približa najrevnejšim. Vabljeni smo k premišljevanju skrivnosti jasli." S tega vidika pravi čar božiča nima nič skupnega s popolnimi okraski ali obilnimi obroki. "Veselje božiča zaživi v srečanju z drugimi," še ugotavlja rektor svetišča v Montligeonu.
Jacquesu, 75-letnemu vdovcu brez otrok, konec leta ni ravno pri srcu. "Pogosto sem v našem bloku edini, ki ostane doma, vsi ostali gredo praznovat k svojim družinam," pravi. Ta osamljenost ga vedno bolj teži. Zadnja štiri leta mu bližajoče se praznike z majhno pozornostjo polepša soseda. "Ta gesta je dovolj, da svetega večera ne preživljam v potrtosti," pojasnjuje Jacques. V svetišču Montligeon se lahko tisti, ki želijo, po božični maši udeležijo skupnega obroka in se tako borijo proti osamljenosti. "Z bolj smiselnim doživljanjem božiča okušamo resnično veselje in manj trpimo," pojasnjuje oče Paul Denizot.
Dovoliti si otroško preprostost
Bérengère de Charentenay poudarja, kako pomembno je, da prazničnega obdobja ne preživljamo obdani s tišino: "Pomembno je, da se zaupamo ljudem, ki razumejo, da ni lahko." Za človeka, ki je pripravljen poslušati, lahko božič postane priložnost skrbi za človeka v stiski. Svetovalka priporoča nežen pristop: "Ne oklevajte in osebo, ki trpi, vprašajte: Kaj potrebuješ? To je nežno povabilo, ne ukaz. Ne vsiljujete se, ampak ponujate." Diskretna prisotnost, telefonski klic, spoštljivo poslušanje, sporočilo ali celo obisk na praznični dan lahko bistveno spremenijo praznik človeka v stiski.
"Imamo vso pravico, da božič doživimo počasneje, da si dovolimo izkusiti preprostost jaslic," dodaja. Ko trpimo, nam premišljevanje o Detetu v jaslih pomaga srečati Boga, ki ve za našo stisko.
Tako je Nicolas, ki se je pri svojih 25 letih malo pred božičem razšel z dekletom, doživel srečanje, ki je spremenilo njegove praznike. "Zaradi razhoda sem bil zelo ranljiv in sploh nisem želel sedeti za mizo z družino," se spominja. "Šel sem na sprehod in srečal brezdomca. Pogovarjala sva se; tudi on se je počutil osamljenega in je želel iti k maši. Odločil sem se, da grem z njim. Ne vem, kako naj to razložim, ampak bila je najlepša božična maša, ki sem se je kdaj udeležil."
Tako lahko božič znova dobi smisel, tudi v bolečini, ko ga doživljamo v svojem tempu. Vzeti si čas zase, zaupati svoje stiske drugim, se umakniti vase ali pustiti solzam, da tečejo ... Praznovanje božiča ne pomeni nujno biti v stanju prisiljenega veselja: včasih je dovolj, da zremo v Jezusa v jaslih in pustimo, da skrivnost učlovečenja tega Deteta nežno razsvetli naše srce.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
