“Kot družina veliko časa preživimo skupaj – to je najina največja želja in cilj”

Angelski obraz in črni pas iz karateja – da gre to odlično skupaj, dokazuje nasmejana voditeljica Lara Medved, ki je kot poslušalka pred leti posebej navdušila tudi glavnega pevca skupine Modrijani Blaža Švaba. Pri 23 letih je prvič postala mamica, pred dobrim letom že drugič. Z veseljem smo jo ujeli pred Aleteijin diktafon in jo povprašali o tem, kako doživlja sebe in življenje. Tega po hudi nesreči, ki jo je doživela, nikakor ne jemlje kot samoumevno.

Prvi vtis, ki ste ga naredili name kot gledalko, je vaša nežna in nasmejana narava. Ko pa sem izvedela, da imate črni pas in mojstrski naziv v karateju, se mi je slika v glavi malce spremenila. Kako se značajsko opisujete vi?
Karate je način življenja, ki ti podari modrost, da se znaš v danem trenutku umiriti in odreagirati s trezno glavo. Sem vesele, pozitivne narave in to rada delim naprej. Najbolj pomemben je pozitiven pogled na vse situacije, četudi znajo biti včasih zares težke.

Sicer pa imamo vsi v sebi celo paleto čustev, od nežnosti, veselja do odločnosti, ki jo je v meni vzbudil karate. Seveda pa je največji učitelj življenje z vsemi izkušnjami in preizkušnjami, ki ti pridejo na pot.

Ko sva ravno pri čustvih, kako odreagirate v konfliktu?
Do konflikta pride le, če si sam konfliktna oseba oziroma če z nastrojeno energijo prideš do sogovornika. Sama ne iščem konfliktov in si v primeru težav vzamem čas, jih prespim in zjutraj rešujem situacijo. Čas in noč sta blagodejni sestavini za pravilne odločitve.

To je ravnanje, ki ga lahko pripišemo modri ženski. Kakšna pa je za vas ženstvena ženska?
Tista, ki zna biti nežna, čuteča in ranljiva, hkrati pa stoji za svojimi načeli. Moja načela so ta, da je treba vztrajati, delati pošteno, k vsaki stvari pristopiti celostno ter iskreno. Ostati zvest svoji pristnosti in drzno stati za svojim jazom.

Novinarstvo ni le gola radovednost in podajanje informacij. Gotovo ste razmišljali, kaj je vaš prispevek k novinarstvu in s čim želite doseči gledalce?
Kljub temu, da nisem izšolana novinarka, zelo rada opravljam to delo. Ravno moja ljubezen in radovednost do sogovornikov, ki jo izrazim na malo drugačen način, je morda tista, ki prispevkom oz. pogovorom doda iskro, ki zna biti zanimiva tudi za gledalce.

Po izobrazbi sem sicer farmacevtski tehnik, vpisala pa sem se tudi na študij fizioterapije. Obe smeri me učita, da je čut do sočloveka na prvem mestu.

Očitno ste s svojo prisotnostjo uspeli navdušiti tudi vašega izbranca Blaža Švaba. Kje vas je prvič opazil?
Spoznala sva se na veselici v našem kraju. S prijateljico sem prišla poslušat Modrijane in Blaž me je opazil z odra. Prišel je do moje telefonske številke in tako se je začela komunikacija med nama.

Dvakrat sva se dobila na pijači, na dan, ko bi morala na tretji zmenek, na sladoled, pa se mi je zgodila huda prometna nesreča. Med mojim okrevanjem in rehabilitacijo me je Blaž obiskoval na domu in takrat sva se močno zbližala. Najin odnos se je gradil skozi podporo in pogovore.

Kakšna izkušnja je bila za vas prometna nesreča?
V tistem trenutku se mi je vse postavilo na glavo. Pred seboj sem videla le en cilj: kako se bom čim prej spet postavila na noge – to mi je bilo onemogočeno – in kako se bom vrnila v stare tirnice.

Med rehabilitacijo sem spoznala, da po istih tirnicah ne bo šlo, da pa lahko iz tega nekaj odnesem, se naučim in spoznam. Kljub tragični izkušnji sem dobila nov zagon in nov smisel ter se zavedela, da se ni samoumevno zbuditi in oditi na delo. Začutila sem hvaležnost, ponižnost in prisotnost nekoga, ki me varuje.

Vedno znova se zahvaljujem, da sem zdrava; zdravje je najpomembnejša stvar, ki je ne želim le sebi, temveč v polnosti tudi drugim. Če smo zdravi, smo sposobni premikati gore, sicer pa nas čaka trnova pot.

Vam je očitno uspelo. Ustvarili ste si lepo družinico, precej mlada mamica ste. Kje vidite prednosti mladosti pri starševstvu?
Ni pravil, v katerem časovnem obdobju je najbolje postati starš. Čedalje več parov se sooča z neplodnostjo in celotni proces se tako prestavi v poznejša leta. Človek ne more vplivati na to, kdaj bo prevzel starševsko vlogo, najbolj pomembno pa je, da takrat, ko mu je to dano, da vse od sebe.

Če si mlad in zdrav starš, dosti lažje preživiš neprespane noči, hiter si in poskočen, telo je spočito, aktivno, agilno, staršem v poznejših letih pa pridejo prav izkušnje ter modrost. Tudi sama opažam razliko v pogledu pri vzgoji Leva in Livi Marie. Prvič sem rodila pri 23 letih in sem takrat precej drugače gledala na stvari. Če imaš možnost postati starš, so leta nepomembna, saj greš lahko čez vse. Res pa je mnogo lažje, če imaš partnerja, ki ti pomaga.

Oba z Blažem imata razgiban delovni čas. Morata biti zelo organizirana ali se sproti dogovarjata v zvezi z obveznostmi? 
Kot družina veliko časa preživimo skupaj – to je tudi najina največja želja in cilj. Kljub temu, da nimava klasičnih osemurnih delovnikov, to za zdaj uspešno usklajujeva tako, da si postavljava mesečne ali tedenske plane. Imava možnost delati od doma. Morda si ljudje na prvi pogled mislijo, da Blaža nikoli ni doma. A nastopi in veselice večinoma potekajo le med vikendi v večernem času. Blaž mi ogromno pomaga in drug drugemu sva v oporo.

Kadar od osmih do desetih dopoldne nastopam na televiziji, sem od enajste ure doma. Ogromno je časa, ki ga kvalitetno preživimo skupaj. Če vseeno pride kakšna kriza, so za varstvo na voljo moji starši, celo moja babica, pa tudi Blaževi starši se brez težav pripeljejo s Štajerske. Sicer pa šestletni Lev septembra odhaja v šolo, Livi, ki je dopolnila leto in štiri mesece, pa tudi takrat v vrtec.

Za katere lastnosti si želita, da jih otroka povzameta po vama z Blažem?
Želim, da ohranita otroško razigranost in ostaneta pristna v tem, kar počneta. Na vse, kar vprašata, skušava odraslo odgovoriti. Trudiva se, da otroka pridobita občutek za soljudi in sta spoštljiva ter čuteča. To je največ, kar si oba želiva za otroka.

Kako sta Levu in Livi predstavila božič in druge praznike?
Lev je kmalu začel postavljati zelo globoka duhovna vprašanja. Ne le skozi decembrski čas, temveč skozi celo leto se pogovarjamo o tem in skušamo skozi vsakdanje primere priti do odgovorov na vprašanja, ki jih zastavlja sin. Povezujemo jih tudi s svetopisemskimi zgodbami. Lev svetopisemske zgodbe razlaga na svoj način in res ga rada poslušava. Je čuteč deček, ki želi vse ljudi brez doma vzeti k sebi in jim razdeliti hrano. Duhovnost mu predstavljava kot smisel in način življenja. Večina praznike povezuje z obdarovanjem, zato mu rada razloživa, da darila niso samoumevna in da je že hrana velik dar, ki ga mnogi nimajo. Ponosna sem, da vse to razume in je pripravljen priskočiti na pomoč ubogim.