Pediatrinja Edwige Antier, avtorica knjige J'aide mon enfant à se concentrer (Pomagam svojemu otroku, da se zbere), ponuja nekaj smernic, kako otroka usmeriti in podpreti.
"Vaš otrok je med poukom raztresen, pogosto je z mislimi drugje." Ta stavek je marsikateri starš že slišal od otrokove učiteljice.
Kaj pa se skriva za tem opažanjem?
- Je to le pomanjkanje zanimanja?
- Ali morda znak globlje težave?
- Bi morali biti zaskrbljeni?
In predvsem: kako pomagati otroku, da spet ujame ritem pri pouku?
Koncentracija – sposobnost, ki se razvija zelo zgodaj
Najprej je dobro vedeti, da je povsem normalno, če ima otrok včasih težave z ohranjanjem pozornosti. Koncentracija ni prirojena, ampak se od prvih interakcij naprej postopoma razvija.
Pediatrinja pojasnjuje: "Starši lahko že pri eno- ali dveletniku opazijo težave, na primer ko mu berejo pravljico, otrok pa jim ne posveča posebne pozornosti. Najpogosteje pa težave postanejo očitne okoli šestega leta, ko se otrok uči brati in računati."
Dejavniki, ki vplivajo na otrokovo zbranost
1Jezikovna izpostavljenost
"Jezik se začne oblikovati že v prvem letu življenja. A v naši družbi – med dudo, vozičkom in vrtcem – otrokovo okolje ne omogoča vedno dovolj izražanja," opozarja Antierjeva. Zato spodbuja starše, naj se z otrokom veliko pogovarjajo že od malega.
2Zasloni
Pediatrinja odločno svari pred zasloni: "To je popolna katastrofa," pravi ter spomni, da močno motijo razvoj pozornosti.
3Spanje, prehrana in motivacija
Kakovosten spanec, uravnotežena prehrana, zanimanje za nalogo in dobra motivacija so odločilni.
Otrok, ki je:
- utrujen,
- pod stresom,
- negotov,
- čustveno obremenjen,
se težje osredotoča.
4Šolski ritem
Tudi urnik igra pomembno vlogo. Slovenija ima zgodnjo šolsko obveznost in dolge šolske dni. Ni čudno, da so otroci pogosto izčrpani.
Kdaj je treba začeti skrbeti?
Nekaterih znakov ne smemo prezreti. Prvi je pogosto učiteljičin komentar, da je otrok:
- raztresen,
- ne posluša navodil,
- moti pouk ali se vede neprimerno.
"Te opozorilne signale moramo jemati resno," poudarja Antierjeva.
Razlog je lahko:
- da otrok ni usvojil osnovnih učnih veščin
- ali pa dejansko trpi za kakšno motnjo.
V obeh primerih je priporočljivo čim prej obiskati pediatra ali drugega ustreznega strokovnjaka – še posebej, če težave vztrajajo in vplivajo na učenje.
Strokovnjak lahko razločuje med:
- otrokom, ki mu primanjkuje interakcije, zato je treba prilagoditi njegovo okolje,
- otrokovimi nevrološkimi razvojnimi motnjami, kot so:
- motnja pozornosti (s hiperaktivnostjo ali brez nje),
- motnje avtističnega spektra.
Preprosti koraki za boljšo koncentracijo
"Možgani so plastični: stvari lahko izboljšamo kadarkoli – še posebej pri majhnem otroku," pomirja Antierjeva.
Pri otroku brez razvojnih motenj pogosto zadostujejo domače vaje v mirnem okolju, brez ekranov.
Kaj lahko storimo:
- posvetimo mu čas,
- skupaj berimo pravljice,
- med počitnicami občasno opravimo kratke naloge,
- ustvarimo mirno rutino,
- nudimo podporo brez pretiranega pritiska.
"Prav med počitnicami zbranost pogosto najbolj pade, zato je dobro otroka med igro malo spodbuditi," dodaja strokovnjakinja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
