Ko se božič zgodi v porodni sobi: čudovite zgodbe treh “božičnih otrok”

Rojstvo otroka je vedno čudež, ne glede na datum. A ko se zgodi prav na božični večer ali na božič, se osebna zgodba še tesneje preplete z zgodbo vere, upanja in hvaležnosti, da je močni Bog k nam prišel kot nežno detece v jaslih.

Andrejka, Sabina in Damjana se spominjajo poroda, ki je zaznamoval ne le njihov koledar, ampak tudi doživljanje božiča za vse življenje. Njihova pričevanja govorijo o čakanju, o tihem zaupanju, o jaslicah v dnevni sobi in o božiču, ki je od takrat vsako leto "na kvadrat".

Leta 2007 sem doživela šok: v petem mesecu nosečnosti mi je umrl otrok. Takrat sem prizadevanja o otrocih dala na stran. Ko bo, pa bo. Potem pa je prišla čudovita novica, dojenček pa naj bi na svet privekal ravno 24. decembra. Maša je sicer ven hotela že mesec prej, a je vseeno "morala počakati". Tista priprava na božič je bila posebna: Pred porodom sem hodila k maši, se zahvaljevala za dete in za milost biti mama.

Maša se je rodila točno na predviden datum poroda. Božič sva tako preživeli v porodnišnici. Za darila in za vse ostalo mi je bilo vseeno, samo da sem v rokah lahko držala svojo "štručko". Najraje bi pobegnila iz porodnišnice k polnočnici, a sem se zadržala. :) Zelo, zelo sem bila hvaležna Bogu, da je nosečnost potekala precej normalno in da se je Maša rodila zdrava.

Od takrat so vsi božiči v polni hvaležnosti, da je Maša zdrava, zdaj najstnica – trmasta, samosvoja, a vedno bo naš božični čudež. Vsako leto hodimo k (otroški) polnočnici, cenimo božič, radi smo skupaj, čeprav delam v domu za ostarele in sem zato velikokrat v službi. Vsako leto gremo na veliki šmaren na romanje (Marija je Mašina zavetnica) in se zahvalimo zanjo.

Vsak otrok je na nek način božični otrok, dar Najvišjega, a da bi rodila prav na božič, si nisem upala pomisliti, ker je bil predviden datum poroda 11. december.

Nosečnost je minila brez zapletov, vendar so me v porodnišnici obdržali zaradi predvidenega datuma poroda. Pred božičem so želeli sprožiti porod, a so se strinjali z mano, da počakamo. Prihajali so študenti in sem jim dovolila gledati ultrazvok, ker mi je bilo dolgčas in je težko biti stran od domačih. Hodila sem po stopnicah, trkala deklici, ki je bila res čisto mirna, a me redko brcanje ni strašilo. Na božični večer je bilo iz radia slišati Plestenjakovo pesem Božični večer. Zdravnica je bila na viziti malo pretresena, ker me je še vedno videla na oddelku.

Malo čez 5. uro zjutraj me je zbudil prvi popadek. Tudi ob tem porodu sem v mislih rekla pokojni babici Francki, naj zdaj moli in pri Bogu prosi zame in to deklico. Porod je minil hitro in to ravno v času, ko so v domači župniji že 15 minut obhajali praznično sveto mašo.

Blaž in Ema sta sestrico nestrpno pričakovala. Blažu smo zaupali izbiro imena in izbral je ime Alenka, a je ob klicu k babici, kjer sta bila v času poroda, prepričljivo rekel, naj bo Manca. Pregovarjala sem ga, da je že sosedova in bratrančeva deklica s takim imenom. Bil je neomajen in tako je bila pričakovana Alenka poimenovana Manca. Manca je izpeljanka imena Marija: če je že rojena na božič, naj ima tudi god na praznični dan: Marija, Sveta Božja Mati (1. januar).

Ko sva se z Manco vrnili domov, se spominjam blaženega trenutka ob vstopu: v kotu dnevne sobe so bile najlepše jaslice v mojem življenju, ki jih je takrat postavil mož sam. K njim sta stekla Blaž in Ema, v najinih rokah pa mala Manca.

Ob tako pomenljivih trenutkih, ob tako pomembnih datumih in urah ne moreš ostati ravnodušen. Velika sreča nas je preplavila ob toliko blagoslovih. Kot starša sva položila upanje za vsakega svojega otroka Bogu in Mariji in ob tem čutila Božjo potrditev. Z leti tako čutiva še bolj.

Imeti otroka, rojenega na božič, je gotovo posebno, ker je že sam praznik poseben. Vendar, moram poudariti, imava tri hčerke in za naju je bilo prav vsako rojstvo poseben praznik. Vsako rojstvo je bil nov "božič".

Moja/najina/naša zgodba se je začela že z določitvijo datuma poroda. Ko je ginekologinja postavila datum poroda, ji je najprej zažarel obraz, potem pa mi je rekla, da je predvideni datum 25. december. 

Prvi otrok v družini in datum, povezan z božičem, je gotovo nekaj posebnega. Tisto leto sva lahko oznanjala, da bomo "letos imeli žive jaslice".

Res pa je, da je postavljeni datum poroda le okviren datum, zato sem prepustila času čas. Nosečnost je bila lepa in, hvala Bogu, energije sem imela do zadnjega veliko. Tako sva šla z možem še brezskrbno na polnočnico. Po končani maši, in ja, bili smo že 25., sem prvič začutila, da je nekaj drugače kot prejšnje dni.

Zjutraj ob sedmi uri sem začutila, da bo božič poseben. Začeli so se manjši popadki in večino dneva sem preležala. Kako živo se spominjam čudovitega pogleda na vse božične zvezde v stanovanju, miren božični dan. Večer pa ... preživela sva ga v porodnišnici in ob 21.48 se nama je rodila deklica Eva.

Sreča, ki jo človek občuti ob rojstvu otroka, je težko opisljiva, ker nima para. Je posebna, edinstvena. In meni je bilo trikrat dano doživeti tolikšno srečo.

Ker sem bila članica različnih glasbenih zasedb, so srečo delili z nami tudi prijatelji pevci, ki so v Porodnišnici Postojna pričarali posebno lepo petje. In najbolj dotakljiva je bila gotovo pesem: Ko dete se rodi. Ta pesem se še danes vsak božič vrti v našem domačem krogu. Dobila sem tudi podoknico Postojnske godbe in petje MePZ Postojna. Skratka – čarobno in nepozabno.

Od takrat naprej je vsak božič zaznamovan s praznovanjem dvojnega praznika. Že sveti večer je poseben, ker Eva praznuje god, z družinami pa pojemo in igramo pri otroški polnočnici. V božično jutro se zbudimo s spominom na rojstvo Jezusa in naše Eve. Tisti dan, predvsem popoldan in večer smo zbrani skupaj s tistimi, ki jih imamo najraje. Doma se poje, igra različne inštrumente, veseli in ja, lahko bi rekla, čuti se božič na kvadrat ...

Biti mama je blagoslov in tega se poskušam zavedati dan za dnem – tudi takrat, ko je včasih težko. Je nekaj, kar ne prereže niti popkovnica – je najmočnejša vez. 

In ja, roditi na božič je nekaj posebnega, pa vendar – vsako rojstvo, vsak otrok predstavlja velik blagoslov in najlepši praznik.