Petra Stipanič Frlan ima veliko vlog. Začnimo pri tem, da je mama in žena ter, kot pravi sama, kadrovnica, ki ima rada svojo službo, obenem pa tudi prostovoljka. Takoj za tem pa ne moremo mimo dejstva, da je skavtinja "od nog do glave".
Že ob najinem prvem stiku je dejala: "O skavtih lahko govorim ure in ure." Kot pravi, jo skavtske vrednote oblikujejo že od mladosti. Dolga leta je dejavna v slovenskem skavtstvu, kot deklica je pristopila v steg Ankaran 1 in dobila skavtsko ime Prizadevna lisica.
Zadnja leta je aktivna tudi na evropski in globalni ravni v okviru WAGGGS-a – Svetovne organizacije skavtinj. Verjame v vzgojo mladih za odgovorno, solidarno in pogumno življenje ter v moč prostovoljstva, ki spreminja posameznike in skupnosti.
Pred kratkim je prejela priznanje Evropske regije WAGGGS, namenjeno posameznicam, ki so s svojim delom izjemno prispevale k razvoju skavtstva na evropski ravni in so delovale na način, ki si zasluži prav posebno zahvalo. Nagrado je prejela za svoje predano delo v odboru WAGGGS Europe, v katerem je služila dva mandata, ter za delo v skupini za krizno upravljanje v regiji (Crisis working group).
Petra, kakšni so bili vaši skavtski začetki, kakšne spomine imate na otroštvo in mladost kot skavtinja?
Moji skavtski začetki segajo v otroštvo in mladost, ko sem skozi skavtstvo prvič zares izkusila pripadnost skupnosti, odgovornost do drugih in stik z naravo. Spomnim se taborov, večerov ob ognju, dolgih pogovorov, skupnih izzivov in majhnih zmag, ki so me učile sodelovanja in vztrajnosti.
Skavtstvo mi je dalo prostor, kjer sem lahko rasla – kot otrok, kot mlada voditeljica in pozneje kot odrasla oseba. Moja mama je veliko pripomogla k temu, da sem ostajala pri skavtih, in me "silila", da sem ostala, saj je tudi ona pri tem videla pomoč pri verski vzgoji svoje hčere.
Pravijo, da si skavt "za vedno". Kaj to pomeni za vaše življenje?
Zame to pomeni, da skavtska obljuba ne ostane samo v mladosti, ampak jo nosim s seboj v vse življenjske vloge. Skavt si za vedno v tem smislu, da te spremlja način razmišljanja: odgovornost za skupnost, pripravljenost pomagati, vera v to, da lahko vsak prispeva svoj del. Tudi ko ne nosim rutke, živim skavtstvo v vsakdanjih odločitvah.
Kako to, da ste skavtinja, vpliva na druga področja vašega življenja in dela (npr. materinstvo …)?
Skavtstvo močno vpliva na moj pogled na vzgojo, odnose in delo. Na splošno sem zelo potrpežljiva oseba z odprto glavo za spremembe in dialog. Pri materinstvu mi pomaga zaupanje v proces – v to, da otroci rastejo skozi izkušnje, tudi skozi napake in igranje v blatu (zaradi tega vsak dan perem cunje). 🙂 Moj otrok že pri petih letih sam žaga in ustvarja stvari, ki jih starši velikokrat vidijo kot nevarne.
Pri delu v kadrovski službi mi daje orodja za sodelovanje in konstruktiven pogovor, vodenje ekipe 10 ljudi in reševanje izzivov, ne da bi čutila velik stres. Skavtstvo me še vedno uči, da voditeljstvo in prostovoljstvo pomeni služenje, poslušanje in ustvarjanje prostora, kjer lahko drugi rastejo. Zaradi skavtov nikoli nisem imela problema z javnim nastopanjem in govorjenjem pred drugimi. 🙂
Nedavno ste prejeli priznanje Evropske regije WAGGGS za delo v evropskem odboru in v krizni skupini. Kako gledate na to priznanje?
Priznanje Evropske regije WAGGGS razumem predvsem kot priznanje skupnemu delu v zadnjih 12 letih. To ni samo moja nagrada, sem pa vodila ljudi k doseganju sprememb, mogoče tudi takrat, ko niso verjeli vase. V času kriz – bodisi družbenih, organizacijskih ali humanitarnih – je bilo pomembno ostati povezan, odziven in zvest vrednotam organizacije.
Moje delo v evropskem odboru in skupini za podporo v kriznih situacijah (poplave, požari, vojne ...) je bilo usmerjeno v podporo nacionalnim organizacijam v Evropi, v skrb za prostovoljce v vseh državah in v iskanje rešitev v negotovih razmerah. Hvaležna sem za zaupanje in za možnost, da sem lahko prispevala ter povezovala ljudi.
Kako pa je sploh prišlo do tega, da ste se odločili za prostovoljstvo v WAGGGS-u?
Za prostovoljstvo v WAGGGS-u sem se odločila, ker včasih ne moreš narediti vsega, kar želiš na lokalni ravni. Dosti politik in aktivnosti se oblikuje na globalni in evropski ravni, zato sem želela biti zraven, da lahko tudi z našimi slovenskimi vrednotami vplivamo na delo skavtov drugod po svetu. Posledično imamo npr. nove priročnike, nove države, ki so se pridružile WAGGGS-ovi družini, in ne nazadnje, jaz imam prijatelje po vsem svetu.
Katere vrednote slovenskega skavtstva bi moral spoznati vsak mlad človek?
Slovensko skavtstvo zaznamujejo močna vera, skupnost, služenje in odgovornost do družbe. Pomembna vrednota je tudi vztrajnost – delati dobro, tudi ko ni lahko ali ko rezultat ni takoj viden. Mladim bi želela približati predvsem zavedanje, da imajo glas, da lahko sooblikujejo svet in da solidarnost ni abstrakten pojem, ampak konkretno dejanje.
Ko v okviru skavtstva in WAGGGS-a spremljate mlade danes – v Sloveniji in širše – s čim se po vašem največkrat spopadajo in kako lahko pri teh stiskah pomaga skavtstvo?
Mladi se danes soočajo z negotovostjo, pritiski, vprašanji identitete in prihodnosti. Pogosto jim primanjkuje varnih prostorov, kjer bi lahko bili slišani in sprejeti. Skavtstvo lahko tukaj ponudi skupnost, strukturo in zaupanje. Daje jim priložnost, da preizkusijo odgovornost, razvijajo samozavest in občutek lastne vrednosti kot kristjani. Predvsem pa jim pokaže, da niso sami in da lahko skupaj z drugimi gradijo boljši svet.
