Od življenja na ulici do Kristusa: neverjetno prijateljstvo Alix in Benjamina

Novembra 2023 se je na pariških ulicah spletlo prav posebno prijateljstvo. Niti mraz, vlaga in dež tistega dne niso odvrnili 20-letne študentke Alix od začrtanega cilja. Kot vsak teden se je pridružila prostovoljcem dobrodelne organizacije, da bi prinašali upanje in veselje med ljudi na ulici.

Alix, študentka filozofije in politologije, je ena tistih, ki ne marajo pasivnosti. Je strastna fotografinja, uživa v potovanjih, romanjih, rada ima srečanja, iskrene odnose in je predana katoličanka. V smehu prizna, da je v njej "malo verske fanatikinje".

Tistega večera je s svojo skupino prostovoljcev naletela na Benjamina (njegovo ime je spremenjeno), 18-letnega mladeniča, pri katerem je bilo že na prvi pogled videti, da je na njegova ramena padlo veliko breme. Kot je povedal, je pobegnil od doma, potem ko je bil žrtev poskusa incesta in nasilja, povezanega z njegovo homoseksualnostjo. "Povedal nam je, da je molil po pomoč h 'krščanskemu bogu'. Naš prihod je zanj resnično pomenil spremembo," je Alix povedala za Aleteio.

Alix je pozorno prisluhnila pretresljivemu Benjaminovemu doživljanju zadnjih nekaj mesecev. "Da bi se izognil spanju na ulici in bi imel streho nad glavo, četudi samo za eno noč, se je včasih zatekel k prostituciji," je delila delček njegove zgodbe.

Njegova zgodba jo je globoko pretresla in globoko v sebi je sprejela odločitev, da Benjamina povabi k sebi domov na večerjo s prijatelji. "Vedno sem si želela imeti 'mesto za reveže', dodaten krožnik, pripravljen za dobrodošlico nekomu v stiski. Takoj sem začutila, da bi ga morala povabiti," svojo odločitev pojasnjuje Alix.

Ni malce tvegano povabiti neznanca, nekoga, ki jemlje prepovedane substance, v svoj dom? "S tem se lahko strinjam," priznava Alix "vendar sem zaupala svojim instinktom". Tako se je Benjamin, stuširan in preoblečen v Alixina ohlapna oblačila, usedel za mizo s približno desetimi veselimi prijatelji. "Veliko smo se smejali, igrali karte ... Bili so trenutki resničnega skupnega veselja."

A to srečanje ni bilo dovolj, da bi kar izbrisalo Benjaminovo odvisnost od drog. Alix, katere ljubljena oseba se je v tistem času prav tako borila z boleznijo, se je počutila dvojno prizadeto. "Na poti k maši sem zelo močno molila. Rekla sem Bogu: 'Benjamin si želi ozdraveti. Daj mu priložnost.'"

Nekje v tistem času ji je mladenič poslal sporočilo: "Molil sem in opustil droge." Alix je njegovo sporočilo sprejela z nekakšno previdnostjo, a mu je vseeno želela verjeti. Priskrbela mu je sobo v mladinskem hostlu in ga povabila k maši. Benjaminove skušnjave takoj po opustitvi drog so bile velike, a se jim je pogumno zoperstavljal. Vse dokler Alix kar tri mesece ni več dobila informacije o njem.

Končno jo je doseglo pismo: Benjamin je bil zaprt zaradi pretekle tatvine in napada. Prejel je petletno kazen, od katere je moral odsedeti dve leti. Začela sta si dopisovati. Alix je prek pisem začutila veliko spremembo v srcu svojega mladega varovanca. Še več, situacija ga od Boga ni oddaljila, temveč se je zdelo, da ga preizkušnja zapora vsak dan bolj približuje Njemu.

"Vedno sem čutil, da Bog obstaja," je Benjamin zapisal v ganljivem pismu, ki ga je delila Alix. Mladenič je opisal svoje vsakdanje življenje na ulicah in pojasnil, da je "naveličan tega življenja". "Prvič sem molil k Bogu in nekdo je prišel, mi dal hrano in me povabil na kosilo. Vedel sem, da je Bog resničen, da je slišal in odgovoril na mojo molitev."

"Ime te osebe je Alix, kot sestra mi je (...)," je zapisal Benjamin. "Čeprav sem v zaporu, mi Bog pomaga in sliši moje molitve. Vedno je tam (...). Hvala našemu Gospodu, ki ga imam nadvse rad." Te besede, napisane na roko in obdane s prečrtanimi besedami in srčki, razkrivajo Benjaminovo preprosto, otroško vero.

Oktobra 2024 je po srečanju s kaplanom, ki mu je Alix povedala o Benjaminovi žeji po spoznavanju Kristusa, mladenič zaprosil za krst. Leto pozneje je bil v zaporu krščen in prejel prvo obhajilo. Njegova krstna botra je bila njegova rešiteljica Alix. "Bilo je zelo ganljivo, da sem ga spet videla na ta veliki dan," je povedala.

Nenavadno, a trajno prijateljstvo se je začelo na ulici in prestalo številne ovire, celo večmesečni molk. Njuna povezanost Alix še naprej vsak dan vliva upanje. "Bili so trenutki, ko je bila moja vera na preizkušnji, in videti Boga, ki deluje v Benjaminovem življenju, mi je bilo v veliko tolažbo. Včasih je bilo edino, kar me je gnalo naprej, obljuba, da bom vsak dan molila zanj." Ta srčna obljuba jo je zasidrala v zvestobi, tudi ko se je konec zdel predaleč, da bi ga mogla uzreti.

Benjamin v zaporu veliko piše. Njegovi spontani zapisi polnijo strani z zaupanjem, vprašanji, kratkimi zgodbami iz vsakdanjega življenja in molitvami. Z Alix si redno dopisujeta. "Njegova pisma prejemam vsaka dva tedna in mu odgovorim."

Ta zgodba, ki bi lahko bila le bežno srečanje med uličnim oznanjevanjem, še danes rojeva sadove. Alix, ki jo je ta naveza globoko ganila, se je odločila, da se bo še bolj vključila. "Začela sem se usposabljati za zaporniško katehistinjo," razlaga. Odkriva krut, neznan, včasih moteč, a globoko človeški svet. "Zapor je utelešenje Kristusa med revnimi, marginaliziranimi, tistimi, ki so storili zlo in jih je Bog rešil. Zaporniki to potrebujejo, človeški pogled nanje. To je izjemno nasilen svet, a svet, kjer upanje gori močno kot žerjavica."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.