Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.
David Rolfe je angleški filmski ustvarjalec in fotograf. Čeprav je od njegovega spreobrnjenja v katoliško vero minilo že nekaj časa, pa je njegova zgodba vseeno zelo zanimiva.
Želel je dokazati, da je torinski prt "ponaredek"
Vse se je začelo pred nekaj desetletji, ko se je David Rolfe odločil, da bo posnel dokumentarec o torinskem prtu, v katerem je želel na jasen, znanstven način razložiti, na kakšen način je bil torinski prt izdelan.
Bil je namreč prepričan, da to zagotovo ne more biti zgodovinski dokaz Kristusovega križanja. Mislil je, da gre zagotovo za ponaredek oz. artefakt, ki so ga ljudje sami izdelali, nato pa častili, misleč, da je v njem zares odtisnjeno Kristusovo obličje.
Analize torinskega prta in nasprotujoči si podatki
Glede na raziskave iz preteklega stoletja, ko so delček z roba prta analizirali z metodo ogljikovih izotopov, se je namreč izkazalo, da rezultati analize nakazujejo srednji vek. A testiranje je potekalo samo na skrajnem robu prta, ki so se ga skozi stoletja dotikali različni ljudje, poleg tega pa je bil na tem mestu tudi izpostavljen popravilom, ki so jih opravili v srednjem veku.
Raziskave zadnjih let so dokazale, da je prt zares datiran v prvo stoletje, torej v čas, ko je Kristus umrl. Kar pa zadeva podobo obraza in telesa, se je izkazalo, da ta ni narejena niti s slikarskimi barvami niti z rastlinsko barvo ali s črnilom.
Še več: ko so leta 1997 analizirali podrobnosti na podobi, so ugotovili, da je potek krvavih sledi na obrazu in telesu točno tak, kot bi nastal, če bi v prt zavili nekoga po križanju; na hrbtu pa potekajo črte, ki jih lahko ustvari samo poseben rimski bič, ki so ga uporabili ob bičanju.
Spreobrnil se je med zrenjem v Božje obličje
David Rolfe se je sprva v dokumentarnem filmu namenil dokazati, da je torinski prt ponaredek, a kakor pravi sam, je od "ateista prešel prek agnostika do kristjana". Pa ne zato, ker se je skozi raziskovanje lahko prepričal, da je prt najverjetneje res tisti, v katerega je bil zavit Kristus in v katerega se je kot fotografski negativ vtisnila Božanska podoba.
Rolfe pravi: "Ko sem delal na dokumentarcu, nisem bil veren. Zdaj lahko rečem, da sem kristjan in da redno molim ter da me je spreobrnil prav torinski prt. Pa ne močni dokazi, ki pričajo o tem, da gre res za Kristusov mrtvaški prt. Spreobrnil sem se na podlagi zrenja v Kristusovo obličje na prtu, v to Božjo podobo, ki presega nekaj, kar bi lahko naredil človek."
Pri tem Rolfe poudarja, da je prav prepričljivost Jezusovega mrtvaškega prta tista, ki je takoj prepričala učenca Janeza, da je verjel v Kristusovo vstajenje, kakor je to zapisano v Janezovem evangeliju: "Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval." (Jn 20,6-8)
Rolfejev film Tiha priča (The silent witness) iz leta 1978 je požel veliko ogledov in odzivov. Leta 2008 pa je posnel tudi nadaljevanje z naslovom Tiha priča 2.
