Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.
Mnogi ljudje se radi spominjajo klasičnega božičnega filma Čudovito življenje in številnih ganljivih prizorov iz življenja glavnega junaka Georgea Baileyja. Film odlično upodablja zgodbo o moškem z velikimi ambicijami, ki si želi prepotovati svet in početi, kar si poželi njegovo srce.
Nato pa se pojavijo okoliščine, ki pretresejo njegovo zavest in ga prisilijo, da znova premisli o svojih prednostnih nalogah. Namesto neskončnih potovanj se George ustali, skrbi za svojo družino in upravlja družinsko gradbeno podjetje.
Življenje ni preprosto, toda George in njegova družina so srečni, dokler ne pride do nesrečnega spodrsljaja, ki grozi, da bo vse uničil. Georgeu se zdi, da se svet okoli njega podira, in ob tem pomisli: "Več sem vreden mrtev kakor živ."
In celo nadaljuje: "Želim si, da se sploh ne bi rodil."
Georgeu se želja izpolni in nato ima priložnost opazovati, kakšen je svet brez njega. V tem zaporedju sanj, ki sledi, ga močno preseneti, kako zelo lahko življenje ene same osebe spremeni tok sveta. Na koncu George iskreno obžaluje željo po samomoru in svoje življenje sprejme z novim navdušenjem, saj končno razume svojo edinstveno vlogo v svetu.
Tvoje življenje je neskončno dragoceno
Film je odličen opomnik za vse nas, da smo na nek način vsi George Bailey. Drži, morda ne vodimo družinskega podjetja, morda nimamo pravega družinskega življenja, vendar to ne pomeni, da naše življenje ni neskončno dragoceno.
Katekizem Katoliške cerkve uči, da "dostojanstvo človeške osebe temelji v njeni ustvarjenosti po božji podobi in sličnosti" (KKC 1700). Naša vrednost ne temelji na tem, koliko denarja ali prijateljev imamo, temveč na resničnosti, da nas je ustvaril Bog.
Smo Božji otroci, ki jih je ljubeče ustvaril usmiljeni Oče v nebesih, ta pa vidi vrednost prav vsakega posameznika.
Sv. Janez Pavel II. je o tem pisal v okrožnici Evangelij življenja:
Življenja, ki ga je Božji Sin prišel podarit človeškim bitjem, ni mogoče skrčiti na zgolj obstoj v času. Življenje, ki je bilo vedno "v Besedi" in ki je "luč ljudi" (Jn 1,4), je v tem, da je bil Božji Sin spočet od Boga in da ima delež v polnosti njegove ljubezni: "Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12–13)
Seveda drži, da je življenje lahko težko, morda mislimo, da na ljudi nimamo nobenega vpliva, še posebej če smo zaradi neozdravljive bolezni priklenjeni na bolniško posteljo.
Toda lepota trpljenja je v tem, da mi postanemo Kristus za druge ljudi. Jezus sam je rekel: "Nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni," (Mt 25,36).
Ko nas doleti bolezen ali invalidnost, dobimo dar, da smo Kristus v svetu. Bog ve, kdaj se izteče naš čas na tej zemlji in kdaj se dotaknemo največjega števila duš. Ni naša stvar, da prevzamemo nadzor nad dogajanjem in se zatečemo k evtanaziji ali samomoru z zdravniško pomočjo, da bi pred časom končali svoje življenje. Ne vemo, kako bo Bog uporabil naše trpljenje v korist vseh okoli nas, zato to ni stvar, ki naj bi jo določali sami.
George Bailey je mislil, da je "več vreden mrtev kakor živ", toda do konca filma ugotovi, da se je motil. Njegovo življenje je bilo pomembno, čeprav sam tega ni videl. Dobil je celo priložnost, da je prevzel vlogo "Kristusa" za druge ljudi, ko so mu pomagali in ga v trenutku največje potrebe "oblekli".
V svojem življenju potrebujemo več filmov, kakršen je Čudovito življenje, da nas pretresejo do temeljev. Morda ne zmoremo videti Božjega načrta, kar pa ne pomeni, da se moramo vdati. Predvsem pa zaupajmo v Boga in pustimo, da On odloči, kdaj se bo naša zgodba končala.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
