15-letnik rešil življenje svojemu očimu

Ko se je nekega večera v hiši družine Reese iz zvezne države New York oglasilo nenavadno glasno pasje lajanje, nihče ni slutil, da bo prav to sprožilo verigo dogodkov, ki bo odločala o življenju in smrti.

Psička Bronx in Finley sta začela sredi noči marca lani vznemirjeno lajati. Mama Jennifer Killinger-Reese je stekla po stopnicah, preverila, kaj se dogaja, že v naslednjem trenutku je obupana zbudila svojega sina Anthonyja in mu naročila, naj pokliče reševalce, saj je njen mož Michael morda mrtev.

15-letni Anthony ni zamrznil od strahu, ampak je, kot poroča portal ABC News, takoj poklical pomoč in skupaj z mamo sledil navodilom dispečerja. Ključno je bilo tudi to, da je Anthony odlično razumel navodila in vedel, kaj mora storiti, saj se je temeljnih postopkov oživljanja naučil pri pouku v srednji šoli.

Michael Reese, 56-letni policist, se tistega dne spominja kot čisto običajnega. Po službi je opravil še nekaj dela doma, pogledal večerne novice in preživel sproščen večer. Okrog polnoči se je odpravil v posteljo – in tam se je zgodilo.

Kaj natanko, je izvedel šele pozneje. Sam se namreč obdobja okoli kolapsa ne spominja: zaradi pomanjkanja kisika mu je, kot pravi, kratkoročni spomin močno opešal. Naslednja stvar, ki se je spomni, je, da se je zbudil v bolnišnici. Anthony in njegova mama pa spominjata vsake podrobnosti.

Dispečer je družino vodil po telefonu: preverjanje pulza, položaj, stisk prsnega koša. Anthony je našel pulz, ki je bil sicer zelo šibek, in nato začel z oživljanjem. Mama je pomagala s štetjem, sin pa je izvajal pritiske na prsi, ker je to znal bolje od nje.

Anthony ocenjuje, da je oživljal približno osem minut, dokler niso prišli reševalci. Ti so nato uporabili tudi avtomatski zunanji defibrilator in nadaljevali oskrbo. Reesa so odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki potrdili, da je doživel srčni zastoj.

Družina je pozneje izvedela, da je bila možnost preživetja zelo nizka – približno devetodstotna. Prav zato je bila Anthonyjeva hitra reakcija ključna: zgodnje oživljanje pred prihodom reševalcev je pogosto razlika med življenjem in smrtjo – pa tudi med okrevanjem brez hujših posledic ali poškodbami možganov. Bolnišnica Kaleida Health je njegovo okrevanje v objavi na družbenih omrežjih opisala kot "čudež".

Michael Reese je medtem spet doma, okrevanje pa še traja. Pravi, da ima še bolečine, a bolj kot to čuti močno hvaležnost. "Imam srečo, da sem tukaj," je povedal in dodal, da je neizmerno hvaležen prav Anthonyju: "Če ne bi bilo njega, me danes ne bi bilo."

Mama Jennifer, ki je učiteljica tretjega razreda, pa priznava, da je dogodek pretresel tudi njo: sama ni znala oživljati in zdaj pravi, da se bo zagotovo udeležila usposabljanja. Ob tem si želi še nekaj: da bi šole bolj množično vključevale temeljno znanje oživljanja v učni program. Dodala je še, da je družina neizmerno ponosna na Anthonyja, ker je ostal tako zbran in pogumen.

Družina je svojo izkušnjo delila z javnostjo iz preprostega razloga: da bi spodbudili tudi druge k učenju oživljanja. "Ne misliš, da boš to kdaj potreboval," je povedal Anthony. "Potem pa pride trenutek, ko lahko s tem nekomu rešiš življenje."