Besede, ki jih Marija nikoli ni izrekla

"Pozdravljena, obdarjena z milostjo … " (Lk 1,28)

Ko angel Gabrijel v evangeliju po Luku pozdravi Marijo, je ne pozdravi po imenu. Imenuje jo Keharitomene, kar je grški izraz v dovršnem pretekliku, ki pomeni "Ti, ki si bila izpopolnjena z milostjo … in takšna ostajaš". Ne "delno milosti polna", ne "izjemno priljubljena", temveč povsem polna Božje milosti.

Če torej iščemo brezgrešen zgled, kako se odzvati na številne stiske v življenju, se obrnimo na Božjo Mater.

Angelo Stagnaro, novinar ameriškega katoliškega časnika The National Catholic Register, je naštel manj kot dvesto zapisanih besed, ki jih Marija ob sedmih priložnostih izgovori v Svetem pismu.

Ob oznanjenju je Marija rekla angelu: "Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?"

(9 besed, s katerimi je postavila vprašanje.)

"Glej, Gospodova služabnica sem," je še rekla Marija, prav tako ob oznanjenju: "Zgôdi se mi po tvoji besedi." In angel je šel od nje.

(10 besed, s katerimi je privolila, da bo Božja Mati.)

Med obiskanjem je Marija pozdravila svojo sestrično, sv. Elizabeto, vendar njene besede niso zapisane.

(0 besed)

Magnificat:

"In Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke."

(114 besed, s katerimi je slavila Boga in ponižno praznovala svojo vlogo v zgodovini odrešenja.)

Jezusova starša sta bila osupla, ko sta ga zagledala v templju, in mati mu je rekla: "Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala."

(15 besed, s katerimi je postavila vprašanje in iskreno izrazila svoje strahove, ne da bi se pritoževala.)

Ko je v Kani zmanjkalo vina, je Jezusova mati rekla svojemu sinu: "Vina nimajo."

(2 besedi, s katerima se je v stiski obrnila na Boga.)

Še vedno v Kani je Jezusova mati rekla služabnikom: "Kar koli vam reče, storite."

(5 besed, s katerimi nas usmerja k svojemu Sinu.)

Največji nauk iz teh 155 besed, ki jih je Božja Mati izrekla v Svetem pismu, je premislek o stvareh, ki jih ni izrekla.

Nikoli se ni pritoževala. Nikoli ni ničesar pojasnjevala ali se branila. Ni se prestrašila angela Gabriela – jaz bi se ga zagotovo, povsem bi zardela in izbruhnila nekaj takšnega: "Ali ne veš, da me lahko kamenjajo, če bom noseča in neporočena???"

Marija pa je "vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu" (Lk 2,19).

V zadnjem času veliko premišljujem o tem, ker imam opravka z daljnim sorodnikom in najin odnos je precej stresen. Pogosto imam občutek, da z mano ravna krivično, da me lažno obtožuje in sploh ne razume.

V takšnih trenutkih sem nagnjena k temu, da pretirano pojasnjujem in se branim. Marija pa tega ni nikoli storila, čeprav bi imela odlične razloge za zagovor. Nikoli ni stekla k sv. Jožefu ali h komurkoli drugemu in jih prosila, naj razumejo njeno večno devištvo. Ni se hvalila, ni razglašala svoje nedolžnosti, ni trosila naokoli, kaj ji je povedal angel.

Ko je pozdravila svojo sestrično Elizabeto, njene besede niso bile zapisane in po mojem mnenju lahko mirno rečem, da jih ni izrekla prav veliko.

Božja Mati v Svetem pismu pravzaprav skorajda ne pove ničesar; in morda je v resničnem življenju res malo govorila. Všeč mi je misel, da ji pač ni bilo treba. V sebi je nosila Resnico in ob pravem času se je ta Resnica razodela.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.