separateurCreated with Sketch.

Ko se pohod spremeni v doživetje: obiščite Zaplaz in Zaplaške stezice

Zaplaz

Če si priložnostni popotnik, ki rad združuje naravo, kulturo in duhovno izkušnjo, je Zaplaz čudovit izlet v osrčju dolenjskih gričev.

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Andreja Urbanec - objavljeno 10/01/26
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Ne zahteva dolgega vzpona ali posebne kondicije, ponuja pa veliko

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.

Podpiram Aleteio

Vzpon na Zaplaz je kratka romarsko-naravna pustolovščina: dostopna, a hkrati duhovno bogata, primerna za vsak letni čas. Ponuja lepe razglede, kulturno dediščino, učno pot in predvsem mir v naravi – idealno za priložnostne popotnike, ki si želijo nekaj več kot le običajen pohod.

Izhodišče izleta je v Čatežu pri Trebnjem, kjer lahko parkiramo pri cerkvi. Od tam proti vrhu vodijo označene in nezahtevne poti. Vzpon traja približno 20 minut zmerne hoje, brez večjih naporov, saj je višinska razlika okoli 90 metrov. Med hojo nas spremljajo pogledi na okoliške dolenjske griče, gozdove in vinograde, ob prihodu na vrh pa nas pričaka cerkev, ki s svojo umirjeno prisotnostjo vabi k postanku in oddihu.

Zaplaz je hrib z romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja (Matere Božje), ki stoji na 544 metrih nadmorske višine nad vasjo Čatež. Ta priljubljena, a še vedno dovolj mirna točka severno od Trebnjega velja za nekakšne "dolenjske Brezje" – romarsko središče, obdano z gozdom, zgodbami in razgledi.

Prva kapelica je na Zaplazu stala že okoli leta 1800, skoraj sočasno z gradnjo znamenite cerkve Marije Pomagaj na Brezjah. Po legendi je romarsko zgodbo začel pobožen domačin, ki je na zaraščenem hribu večkrat našel Marijin kipec. Ko ga je tretjič znova našel na istem mestu, je to razumel kot znamenje in tam postavil kapelico. Kmalu zatem je njegova hudo bolna žena čudežno ozdravela – in Zaplaz je postal romarski cilj.

Današnjo cerkev so posvetili leta 1917, zvonika pa so dogradili leta 1926. Cerkev hrani bogato umetniško dediščino: glavni oltar po načrtih Franca Avsca, Marijin kip iz Grodna na Tirolskem, stari "čudežni" kip na stranskem oltarju ter vitraže slikarja in duhovnika Staneta Kregarja.

V cerkvi so shranjene tudi relikvije mučenca Lojzeta Grozdeta, kar prostoru daje posebno simbolno težo. Občasno se tu odvijajo tudi glasbeni in kulturni dogodki, ki še dodatno bogatijo doživetje obiska.

V času med božičem in svečnico pa si je možno v cerkvi ogledati izredno domiselne in zanimive jaslice. Ogleda vredne so tudi jaslice v cerkvi v Čatežu (kjer smo parkirali).

V neposredni okolici romarskega svetišča nas smerokazi povabijo na Zaplaške stezice, nezahtevno gozdno učno in doživljajsko pot. Namenjene so pohodnikom, družinam in vsem, ki si želijo umirjenega sprehoda v naravi, prepletenega z znanjem, zgodbami in tihim razmislekom.

Zaplaz
Zaplaz ni zanimiv le zaradi cerkve, temveč tudi kot izhodišče za Zaplaške stezice – nezahtevno gozdno učno pot, ki jo lahko prehodimo v vseh letnih časih.

Stezice vodijo skozi gozd, mimo jas, mlak ter raznovrstnih dreves in rastlin. Posebna pozornost je namenjena spoznavanju gozdnega ekosistema in spoštljivemu odnosu do narave. Ob poti nas spremljajo lokalne pripovedi, povezane z Zaplazom ter znanima osebnostima, Franom Levstikom in Simonom Ašičem.

Zaščitni simbol Zaplaških stezic je navadna bodika, zimzelena rastlina, značilna za to območje. Pomembna postojanka na poti je tudi Marijin studenec, katerega voda naj bi imela zdravilno moč in že stoletja privablja romarje ter pohodnike.

Zaplaz je tudi cilj tradicionalne Levstikove poti od Litije do Čateža, kar mu daje dodatno pohodniško in simbolno veljavo ter potrjuje njegov pomen v slovenskem prostoru.

Zaplaz je popoln izlet za vse, ki želijo odkriti manj znane, a izjemno srčne kotičke Slovenije. Ne zahteva dolgega vzpona ali posebne kondicije, ponuja pa veliko: mir, razglede, zgodbe in občutek, da si za trenutek stopil iz vsakdanjega ritma.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: