Radoveden, razgledan, zabaven, pozoren, duhovno bogat. To je le nekaj odlik, ki osebnosti Aleša Vrbovška, priljubljenega profesorja slovenščine in zgodovine na Gimnaziji Želimlje, vsekakor ne zaobjamejo v polnosti. Zato pa si le preberite Moške skrivnosti. :)
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Čeprav se obveznosti včasih neprijetno zgostijo, se ne smem pritoževati nad svojim življenjem. Nasprotno: z leti vse bolj spoznavam, koliko razlogov imam za hvaležnost, kako sem obkrožen z ljudmi, ki mi plemenitijo življenje.
Poskušam krmariti okoli pasti, ki jih nastavlja sodobni čas, ne dopustiti, da bi zaradi prenatrpanih urnikov po svetu hodil potrt in zadirčen. Včasih moram presejati obljube, kakšno stvar zavrniti, predvsem pa napolniti dni s trenutki, ki pogrejejo srce.
Sem uvrščam čas, ki ga preživim z ženo in odraščajočima otrokoma, čas v naravi, pred knjigo, ob dobri glasbi, seveda prijateljski klepet ob kavi.
Ste dolgoletni profesor slovenščine. Kako dijake, ki imajo dandanes na voljo toliko motilcev in so obenem v občutljivih letih, usmerite v zbranost, sodelovanje, ustvarjalnost?
Delo z mladimi je odgovorno in mestoma zelo zahtevno. Vseeno pa je za učitelje, ki svoj poklic vidijo tudi kot poslanstvo, navdihujoče. Mladostna energija je nalezljiva, učitelji in vzgojitelji jo moramo ceniti in modro usmerjati. Pomembno je, da opazim tiste mlade, ki so aktivni, ki želijo nekaj več, da jih pohvalim in izpostavim kot zgled tistim, ki to še niso.
V Želimljah je razmeroma majhna in povezana skupnost, zato so odnosi tesni, sodelovanje in ustvarjalnost na različnih področjih pa vrednoti. E-motilci so seveda agresivni in kot taki velik izziv. Pred njim ne bežimo, ga prepoznavamo in prav letos v dialogu z dijaki in starši iščemo konstruktivne rešitve.
Kaj pa branje? Kakšen recept imate za spodbujanje bralne kulture, raziskovanje literature in kulture ter tovrstne pogovore, da se otroci ob tem odprejo?
V poplavi različnih dražljajev, ki prinašajo hipno zadovoljstvo z malo truda, je branje na resni preizkušnji. Terja namreč posebno zbranost, čas in miselni napor. A ker vse raziskave kažejo, kakšne kognitivne in izobraževalne koristi prinaša branje, moramo profesorji premisliti, kako mladim predstaviti pomen in tudi lepoto branja različnih besedilnih vrst, ne samo literature.
Opažam, da prenova učnih načrtov prinaša več izbirnosti, več sodobnih besedil, ki bodo gotovo bolj nagovorila mlade bralce. In ko pred dijake stopim s pravim besedilom, ki se jih dotakne, se pustijo hitro zvabiti v skrivnostni svet doživljanja in aktualizacije. Ostro zavračam zakoreninjeno tezo, da so mladi do literature brezbrižni in se jih ne dotakne.
Za klene fante in gospode
V razredu radi ustvarjate humorne trenutke. Kako vam to uspeva, še posebej tedaj, ko morda vzdušje ni tako sproščeno?
Z dijaki poskušam biti iskren. Že zdavnaj sem opustil misel, da bi lahko pred njimi uspešno prikrival svoje pravo razpoloženje, se delal drugačnega, kot sem. Dijaki vidijo skozme!
Ko začutim, da so mladi ponotranjili dejstvo, da sem jaz sicer profesor, ki imam svoja pričakovanja glede dela in vedenja, a da vseeno spodbujam sproščeno razredno klimo, prijetni pogovori, šale in dovtipi kar sami od sebe napolnijo razred. Priznam, da imam včasih malce slabo vest, da sem pretiraval v sproščenosti, a se zelo trudim, da ne bi bil posmehljiv ali žaljiv.
Lahko delite tri zabavne anekdote iz šolskega življenja?
- Ko sem dijake zbodel, kako se počutijo, ko v nedeljo zvečer ugotovijo, da bodo čez teden imeli dodatne ure fizike, mi je Janez rekel: "No, ni ravno prijetno, a kako se morate počutiti šele vi, ko v nedeljo ugotovite, da boste vse dni imeli samo slovenščino."
- Med ekskurzijo v Rimu sem srečal skupino prvošolcev, kako so prihajali iz trgovine. Iz vrečke jim je štrlel velik rak. Vprašam jih, kdo med njimi je tisti mojster, ki ga zna pripraviti. Odgovorijo: "Nihče. Bomo pa sedajle pogledali posnetek na YouTubu. Pridete na večerjo?" No, raje sem se držal svojega sendviča, a zjutraj so bili vsi gurmani brez težav.
- Dijaki in profesorji smo nagneteni po hotelskih sobah v Zaragozi. Vsi na trnih, ker sredi večera spremljamo finalno tekmo evropskega prvenstva v košarki, kjer igrajo Slovenci. Po zmagi … erupcija navdušenja! Sicer pregovorno lepo vzgojenim in zadržanim hotelskim gostom iz Želimelj je nekaj trenutkov resno grozilo, da bodo nadaljevanje večera preživeli pod milim nebom.
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Morda tega, da smo moški zadržani v komunikaciji in težko govorimo o sebi. Najbrž to izvira že iz moje primarne družine, kjer smo se veliko pogovarjali in zavzeto debatirali o aktualnih zadevah doma in po svetu.
Ravno iskren in odprt dialog spodbujava z ženo tudi v našem domu in vesel sem, v kako živahna in duhovita sogovorca sta zrasla hči in sin.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
V najtoplejšem spominu ohranjam dneve, ko se družinsko potepamo. Neizmerno uživam v gorah, pozneje sem vzljubil tudi morje. Odraščal sem na podeželju in privzgojili so mi sposobnost, da v naravi opazim drobne čudeže Božje domišljije.
"Očetovstvo me izpolnjuje, ker …"
… lahko z zgledom kažem, da je življenje neizmeren dar, svet lep in vreden odkrivanja, na njem pa presenetljivo veliko dobrih in zanimivih ljudi, ki jih je le treba aktivno iskati.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje.
Hvaležnosti. Malo stvari na svetu, še posebej lepih, je samoumevnih.
Potrpežljivosti. Najdragocenejše stvari terjajo svoj čas.
Upanja. Smo iz Ljubezni ustvarjeni potniki.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Ko sem bil v najstniških letih, je popolnoma nepričakovano umrl stric. Takrat sem se zelo boril z idejo Božje dobrote in previdnosti, z grozo sem premišljeval o krhkosti našega bivanja. Veliko odgovorov na takšna vprašanja sem dobil v študentski skupini Maranatha, ki se je dobivala ob jezuitu Mihi Žužku.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Sveti so mi trenutki družinskih praznovanj. Rad poromam k cerkvam na slovenskih razglednih hribih, še posebej k Mariji Snežni na rodno Svetino nad Celjem.
Vedno bolj cenim, da na Gimnaziji Želimlje delam z ljudmi, s katerimi si delim vrednote, da sem lahko med njimi popolnoma sproščen in razumljen tudi v duhovni razsežnosti. Ko smo že pri tem ...
Dan odprtih vrat
