Petrova žena Mina: “Zelo rada sem mama in obožujem čas z družino”

Pred petimi leti je dobila nov priimek in takoj zanetila zanimanje javnosti. Ob fantu in pozneje možu je stala v trenutkih zmagoslavja in uspehov v športni karieri, ga podpirala, ko je domov prihajal utrujen in obremenjen, ter skrbela za majhna otroka. Mina Prevc ni le skrbna žena nekdanjega priljubljenega vrhunskega športnika in mamica dveh sinov, temveč oseba, ki v sebi skriva veliko zanimivih talentov in jih zadnje čase znova odkriva. V pogovoru je spregovorila o svojih željah ter stremenjih, o njihovi družinici in še posebej o Petru.

Vedno vas omenjajo kot ženo Petra Prevca in govorijo o vaši podpori v času njegove skakalske kariere. Zagotovo ste v tem smislu močna in potrpežljiva ženska. Kje najbolj začutite, da ste lahko to, kar ste?
Skozi dejavnosti, ki jih rada počnem: zelo rada sem v naravi, se ukvarjam s športom, sem v dobri družbi. Ko sem v stiku s pozitivnimi ljudmi, začutim veliko dozo notranjega zadovoljstva. Zelo rada sem mama in obožujem čas z družino, če pa imam mir, rada tudi kaj spečem.

Bili ste model za pričeske, učiteljica smučanja, skrbeli ste za moževo znamko, delali v turizmu. Kje trenutno izkazujete svoje talente?
Zadnja leta si res nisem dala dihati. Trenutno talente šele znova izvabljam na plano. Obnovila sem licenco za učiteljico smučanja, saj sem to zelo rada počela, pripravljam tudi kulinarične vsebine, vezane na slaščice.

Lani sva s Petrom skupaj začela ustvarjati nek projekt, a ker zahteva več časa, kot sva ga trenutno zmožna nameniti, ta miruje in čaka na ugodnejše razmere.

Dejali ste, da ste radi poučevali smučanje. So bili učenci motivirani za učenje?
Priznati moram, da nisem bila navdušena nad preambicioznimi starši, ki so otroke vpisovali na treninge, večinoma pa so otroci prihajali z veseljem. Prvo pravilo je zabava in dobro počutje. Šele ko je človek sproščen, lahko usvaja nova znanja in veščine.

Po koncu Petrove kariere ste dejali, da pogrešate moževo prisotnost in več skupaj preživetih družinskih trenutkov. Ste to uspeli nadoknaditi in kako?
V času, ko je mož tekmoval, je kdaj prihajal domov samo spat ali pa imel zaradi treningov in drugih obveznosti večkrat zapolnjene tudi popoldneve. Pa tudi na dneve, ko urnik ni bil tako natrpan ali so bili ti celo vsega prosti – tudi na "dopustu" – ni bil zares sproščen, kajti vseskozi je vedel, da v svoji psihofizični pripravljenosti in fokusu ne sme popustiti.

Danes je družinski ritem nedvomno bolj sproščen in neobremenjen. Več časa preživimo skupaj in počnemo vsakdanje reči: s Petrom odideva skupaj po otroka v vrtec in šolo, skupaj preživljamo čas doma, odidemo na smučanje ali tek na smučeh, obiskujemo prijatelje, pripravimo družinska kosila. Gre za ogromno prijetnih vsakdanjih dejavnosti, ki včasih niso bile tako samoumevne.

Težko je hvaliti sam sebe, pa vendar, kakšne so najpogostejše pohvale vašega moža, ki vam jih nameni?
Velikokrat se zahvaliva eden drugemu za to, da sva in da v napornih situacijah drživa skupaj. Sicer pa Peter opazi, kadar se dobro spopadem z vedenjskimi izpadi otrok in me pohvali v smislu: "Bravo, Mina, hvala, ker si znala tako dobro urediti situacijo" ali "Hvala, ker si tako pozorna". Seveda sem takih besed zelo vesela.

Na čem temelji vzgoja štiriletnega Oskarja in sedemletnega Ludvika? Brez česa ju ne želita spustiti v svet?
Brez tega, da bi znala spoštovati sebe in druge. Zavedava se, da sva jima vzor. Poleg spoštovanja so nama pomembni tudi odgovornost, disciplina, pozitiven pogled na svet ter zavedanje, da se z dobro voljo marsikaj da. Če je kdaj  težko, se je treba ustaviti in dvakrat razmisliti o tem. Želim, da se imata otroka dobro. Pa s tem seveda ne mislim, da bi jima bilo vse dano.

Kaj ju trenutno zanima?
Starejši sin Ludvik zelo rad prebira enciklopedije o naravi in živalih. Po eni strani o mnogih stvareh razmišlja zelo zrelo, po drugi pa ima v sebi veliko otroškega veselja. Kljub temu, da je star že skoraj osem, je bilo pričakovanje sv. Miklavža in Božička med temi prazniki neizmerno.

Mlajši sin Oskar je obdobje nenehnih "zakajev" prerasel, sicer pa je pravi umetnik in veliko poje ter obiskuje glasbene urice. Pri nas so zadnje čase popularna vprašanja: kdaj bomo kaj "šraubali", odšli na nogomet ali pumptrack poligon.

Po kom ima Oskar glasbeni talent?
Tako moja kot tudi Petrova družina je glasbeno nadarjena. Na obeh straneh najdemo tako glasbene kot tudi športne gene.

Verjamem, da bi otrokoma pustili svobodo pri izbiri poklica. Pa vseeno, kaj bi jim priporočili?
Da se odločita za tisto, kar ju res veseli in v čemer sta res dobra. V obdobju, ko se moramo odločiti za poklic, t. j. okrog 19. leta, je ta izbira zares težka. Zato se mi zdi pomembno otroka pripraviti na življenje. Čim bolje morata vedeti, kdo sta, in se ne smeta ozirati na to, kar rečejo oz. si mislijo drugi. Želim si, da bi znala sprejeti odločitev za poklic, ob katerem jima zaigra srce, in pri tem uporabiti razum. Tu ne pomaga nobeno preračunavanje; če ne delaš tega, kar te osrečuje, si reven.

Oba s Petrom sta športnika. Športniki se na tekmovanja pripravljajo ne le fizično, temveč tudi psihološko. Katere so stvari vašega vsakdana, ki vam osebno ne stečejo tako gladko in na katere se morate posebej mentalno pripraviti?
Na začetek tedna in delovnega dne vsekakor. Sploh ponedeljki so takšni, da se moram nanje posebej pripraviti in jih načrtovati. Planov se ne držimo kot pijanec plota, le toliko, da ne prihaja do prenatrpanosti urnika in nepotrebnega stresa.

Priznati moram, da se družinskega življenja še učiva. Pomembno je, da si z možem najdeva čas zase in se poveževa sama s seboj. Osebno se rada odmaknem in počnem stvari, ki me umirijo in napolnijo. Tako sem lahko mirna v krogu družine in v vsem, kar počnem. Kot sem že dejala, imam rada naravo in tišino, učim pa se tudi meditacije, ki je sicer ne izvajam redno. Ugotavljam pa, da mi pomaga k zbranosti in sproščenosti.

Kot ste dejali, k vaši sproščenosti pripomore tudi peka. Imate tudi Instagram in Facebook stran Minin cukr, napisali ste kuharsko knjigo. Sta s Petrom sladkosnedna?
Mož je bil včasih sladkosned – saj vemo, kar je prepovedano, je najslajše. Jaz pa sem vedno manj nagnjena k slaščicam in le redko posežem po njih. Če pecivo ni domače, me sploh ne zanima. Premamijo me le kakšna dobra čokolada in bonboni – morda dvakrat letno. Pečem za rojstne dneve in druga praznovanja ter za prijatelje. Seveda slaščice poskusim, preden jih dam iz rok, kaj več pa ne.

Nekaj izkušenj v partnerstvu ste si že nabrali. Katere so po vašem mnenju tiste skušnjave oz. težave, ki najbolj ogrožajo zakon in kako se jim najbolj elegantno izogniti?
Najbolj nevarna je odtujenost oz. živeti eden mimo drugega. V današnjem svetu je tempo hiter, še hitrejši pa je, če imaš družino. Ni dobro, če smo odtujeni od samih sebe in pozabimo, kdo smo – to lahko vodi v apatičnost in melanholijo. Če je telo nenehno v "robotskem" načinu, se izgubijo iskre na vseh področjih, tudi na partnerskem.

Moramo paziti, da si vzamemo čas eden za drugega in obujamo povezanost s partnerjem ter se spominjamo tistih stvari, zaradi katerih smo se odločili zanj. S Petrom nama veliko pomeni, da stvari počneva skupaj. Iz tega se je razvil najin odnos in to ga hrani še zdaj.

Zasledila sem, da ste pisali pesmi. Ste kakšno napisali tudi Petru?
Sem. Ne vem pa, ali on sploh ve za to. To je bilo v obdobju, preden sem zanemarila vse svoje talente. Trenutno je pisanje na pavzi.

Nekje v medijih je Peter izjavil, da pri njegovih skokih deluje vzgonski veter Svetega Duha. Kako vi gledate na to izjavo?
Delujem po tem, kar čutim ter verjamem in to je dovolj – dokler moja načela temeljijo na dobrih namenih. Močno zaupam v to, da se stvari, tako lepe kot težke, odvijejo tako, kot je tisti trenutek potrebno. Na koncu je vse za nekaj dobro. Seveda to ne pomeni, da stvari prepuščam naključju in čakam, kaj se bo zgodilo. Sem pa včasih znala precej dobro riniti z glavo skozi zid, zdaj pa znam počakati in se trudim, da ne "rinem" več po nepotrebnem.

Mnogi vaju občudujejo – seveda iz upravičenih razlogov. Koga pa občudujete ali vsaj cenite vi?
Občudujem vsakega, ki deluje po dobrih vrednotah. Človeka, ki zna slediti svojemu srcu oz. temu, kar ga žene od znotraj in pri tem deluje z dobrimi nameni. Takega, ki zna stopiti iz svojega ega in na ta način delovati v svetu.