Bog ne daj, da bi ta zapis izpadel, kot da sem ena tistih (redkih) mam, ki ji je uspelo storiti nemogoče: streti uganko najstniških otrok in živeti srečno do konca svojih dni. Še zdaleč ne; pogosto se mi zdi, da jih ne razumem in oni ne mene, pa da nimamo dovolj dobre povezave in da bi si želela, da bi govorili bolj podoben jezik, kot ga v resnici govorimo.
A vseeno sem uspela domisliti nekaj načinov, ki dokaj dobro delujejo pri tem, ko skušam s svojimi najstniki navezati stik. Prav imeti stik se mi zdi najpomembnejše, pa tudi če ni vedno najtesnejši; pomembno je, da smo vsaj približno "v stiku", saj si tega želijo tudi oni.
Izkazovanje zanimanja za njihove hobije in prijatelje
Ko se z najstniki pogovarjam, se skušam izogniti vtisu, da jih zaslišujem. Pač pa me iskreno zanima, kako jim gre pri kakšnem njihovem hobiju, ki jim je pomemben.
Pri tem se moram kar precej truditi, da se vzdržim komentarjev, s katerimi bi izražala svoje mnenje o, denimo, določenem športu, ki ga imajo radi (na podlagi tega, da recimo meni ta šport ni niti zanimiv niti privlačen). Kajti najstnikom je šport zelo pomemben in prek svojih uspehov pri njem vrednotijo to, kako dober je njihov dan, kako uspešni so in tako dalje, zato radi pripovedujejo o tem.
Enako velja, ko jih povprašam po tem, kako gre kakšni prijateljici ali prijatelju, sošolcu in tako dalje. Ponovno, brez zasliševanja, sočutno in z iskrenim zanimanjem. Zelo pomaga, če si zapomnimo imena in osnovne podatke o njihovih najboljših prijateljih in prijateljicah, saj s tem pokažemo, da nam je mar in da njihovo družbo sprejemamo.
Povezovanje ob skupnem času
Včasih se je treba spomniti, kako je bilo, ko smo bili sami stari 12, 14, 16 in tako dalje. Tudi nam je bilo "mimo", če smo morali s starši početi kaj "brezveznega". Bilo pa je prijetno, če smo skupaj počeli kaj zabavnega. V tej kategoriji so dejavnosti, ki jih mladi radi počnejo in so zabavne, sproščujoče narave. Enkrat smo šli, recimo, družinsko na bovling.
S hčerkama se povezujemo tudi tako, da gremo kdaj pa kdaj skupaj po nakupih. Pri tem zelo cenita, če ne viham nosu nad stvarmi, ki so njima všeč, pač pa pokažem iskreno zanimanje, denimo, za ličila ali oblačila, ki jih nosijo mladi njune starosti. Kar naenkrat se prepad med starši in mladimi zmanjša, če se uspemo tudi mi potruditi, da bi jih vsaj malo razumeli ali se približali njihovemu načinu razmišljanja, brez obveznega kritiziranja in moraliziranja.
Stik prek zabavnih vsebin na socialnih omrežjih
Prav na povezovanje v najstniškem stilu se nanaša še en način, ki ga uporabljam. In sicer gre za deljenje kakšnih zanimivih, zabavnih, smešnih Instagram reelov ali videov z njimi. Dejstvo je namreč, da najstniki pregledajo na tisoče videov in posnetkov na socialnih omrežjih, česar starši ne moremo spremeniti. Lahko pa se jim približamo v tem, da se "srečamo" z njimi tudi na kakšni platformi, kot je Instagram, TikTok in podobno, zakaj pa ne.
Pogosto se potem nad kakšnim posnetkom skupaj nasmejimo ali tudi kaj predebatiramo na ta račun. Pri povezovanju z našimi najstniki se moramo po mojem mnenju vprašati: "Kakšen stik s starši bi si sam želel imeti, ko sem bil najstnik? Na kakšen način bi si želel, da bi se mi starši takrat približali?"
Najstništvo se v sami osnovi vseeno ni tako zelo spremenilo, da bi bile potrebe naših najstnikov zelo različne od naših potreb, ko smo bili v njihovih letih. Lepi odnosi so pomembni tako za najstnike kot za starše in so tudi pomemben gradnik medsebojnih odnosov v dobi, ko bodo odrasli in ko bodo imeli tudi oni svoje otroke. Za to pa se vsekakor velja truditi.
