Kot kažejo raziskave poročenih parov, kjer sta oba zakonca zaposlena, lahko odvečne stvari, ki jih hranite v svojem gospodinjstvu, obremenjujejo ne le vaših prostorov, temveč tudi vaše misli in medsebojne odnose.
Psihologinja Elizabeth Earnshaw in nekateri drugi strokovnjaki ugotavljajo, da lahko pospravljanje doma pomaga pri odpravljanju stresa (posebej pri ženskah) in pare celo zbliža.
Prikriti stres natrpanega doma
Kot kaže, je stres, ki ga povzroča nered, resničen. Na univerzi v Los Angelesu so leta 2010 opravili raziskavo parov, kjer sta oba zakonca zaposlena, izsledki pa so pokazali, da je raven kortizola (ključnega stresnega hormona) pri ženah, ki so svoje domove dojemale kot neurejene ali natrpane, ostala visoka skozi ves dan, namesto da bi se postopoma zniževala, kot je sicer običajno. Drugače povedano: ženske, ki so se vrnile domov v nered, so ostale "pod stresom" vse do večera.
Ta vzorec – sploščena krivulja kortizola – je povezan s kroničnim stresom in neugodnim zdravstvenim stanjem. Ne preseneča, da so te iste ženske dan končale v slabšem razpoloženju (bile so bolj depresivne ali izčrpane), medtem ko sta se pri ženskah, ki so svoje domove opisovale kot urejene, do konca dneva izboljšala tako raven stresa kot razpoloženje.
Raziskava je upoštevala tudi splošno srečo v zakonu in osebnostne lastnosti posameznikov, kar kaže na to, da je napetost v resnici povzročal nered v domačem okolju in ne zgolj godrnjavi zakonec.
Zakaj nered bolj moti ženske (miselno breme)
Če se vam zdi, da nered bolj moti mamo kot očeta, imate prav. Več raziskav je pokazalo, da nered bistveno bolj zvišuje raven kortizola (stresnega hormona) pri ženskah kot pri moških. Psihologinja Elizabeth Earnshaw poudarja, da je to morda zato, ker ženske občutijo nesorazmerno "miselno breme", ko govorimo o skrbi za dom.
Miselno breme je nevidno delo: opazovanje, kaj vse je treba postoriti, si to zapomniti, načrtovati in nato poskrbeti, da bo delo opravljeno. Ko torej ženska vstopi v razmetano sobo, ne vidi le čevljev, ki ležijo po vseh kotih, in kupov neodprte pošte – njeni možgani samodejno preverjajo seznam nujno potrebnih opravil ("poberi igrače, razvrsti račune, odloči se, kam pospraviti to in to …") in se pripravljajo, da bodo nered "odpravili".
Po besedah Elizabeth Earnshaw mnoge ženske menijo, da morajo na koncu one "prevzeti miselno breme odpravljanja nereda" v razmetanem domu. To nenehno miselno žongliranje lahko ohranja njeno raven kortizola povišano, razpoloženje pa je posledično slabše.
Zanimivo je, da moški tega pogosto ne doživljajo na enak način. Ena od raziskav na univerzi v Los Angelesu je pokazala, da so matere svoje domove pogosto opisovale z besedami, kot so "neurejeno", "prav nič zabavno" in "kaotično", njihova raven stresnih hormonov pa je odražala to tesnobo.
Po drugi strani pa so očetje po mnenju raziskovalcev vstopali v povsem enako razmetane sobe in pogosto "niso niti omenili nereda, ta nanje v duševnem smislu ni imel nikakršnega vpliva". Skratka, stvari, nakopičene na jedilni mizi, pri materi morda sprožijo stresni odziv, oče pa vsega skupaj dejansko sploh ne opazi – ali si glede nereda vsaj ne beli glave.
Razlika ni v tem, da mu je manj mar; pogosto gre za razlike v zaznavanju odgovornosti. Ker so ženske družbeno pogojene (in se od njih pogosto pričakuje), da bodo skrbele za urejen dom, so duševno bolj obremenjene z neredom.
Pospravljanje: odprava stresa za vas in za vašega zakonca
Nered ne vpliva zgolj na stresno počutje posameznika – obremeni lahko tudi zakon. Pomislite: eden najpogostejših virov prepira med pari je neljuba delitev gospodinjskih opravil (kdo čisti kaj in kako pogosto). Neurejeno okolje paru prinaša še več stvari za čiščenje in več razlogov za prepir. Ko torej začnete odstranjevati nepotrebno "kramo", na en mah olajšate svoje osebno duševno breme, obenem pa iz odnosa odstranite pomemben vir medsebojnega stresa.
Kot je zapisano v enem od poročil, ne preseneča, da so se pari, ki so šli skozi postopek odstranjevanja odvečne krame, počutili "povsem opolnomočeni v svojem življenju in bolj povezani v zakonu", saj so iz svojega doma "odstranili pomemben vir medsebojnega stresa".
V bistvu torej velja: manj nereda = manj stvari, zaradi katerih se lahko prepirate s partnerjem, in več prostora (dobesedno in v prenesenem pomenu) za skupne užitke.
Ta pojav je zaznala celo pop kultura. Ali se spomnite uspešne serije Marie Kondo na Netflixu z naslovom Tidying Up (Pospravljanje)? Gledalci so morda pričakovali, da se bodo pari v oddaji prepirali, ker so staro kramo pometali v smeti, toda iz epizode v epizodo se je dogajalo ravno nasprotno – pari so poročali, kako so se med pospravljanjem zbližali.
S tem, ko so se s skupnimi močmi znebili odvečnih stvari, so morebiten prepir spremenili v dejavnost, ki jih je medsebojno povezala. Namesto da bi se prepirali zaradi nereda, so se smejali ob obujanju spominov, sodelovali pri urejanju doma in zadovoljni ugotavljali, koliko prostora imajo nenadoma na razpolago. Skupni cilj, da ustvarijo mirnejši dom, jih je povezal v partnerskem odnosu.
Lahkoten sklep z resnimi koristmi
Dobra novica je, da za te koristi ne potrebujete snemalne ekipe ali slavne osebnosti, ki bi vam pomagala pri organizaciji. Ker smo vstopili v novo leto, je morda prav odločitev, da letos uredite svoj bivalni prostor, vstopnica za bolj zdrav in srečnejši dom. Začnite z majhnimi stvarmi – lotite se prenatrpane omare ali predala, kamor odlagate nepotrebne malenkosti – in se opazujte, kako se boste počutili, ko boste iz svojega doma odstranili vsaj delček nereda.
Mnogi ljudje ugotovijo, da jim ura, ki jo porabijo za pospravljanje in darovanje nerabljenih predmetov, olajša dihanje (dobesedno, saj lahko končno vidijo tla v stanovanju!) ter jim vzbudi neobičajen občutek, da so nekaj dosegli. Ko se boste ozrli po svojem bivalnem prostoru, boste morda opazili, da je tam zdaj manj dražljajev, ki vam povzročajo stres v lastnem domu.
In če si dom delite z zakoncem in otroki, premislite o tem, da bi bil to vaš skupni projekt. Izberite primerno glasbo, vzemite nekaj škatel in skupaj razvrščajte kramo, ki se je nabrala skozi leta. Z otroki se morda lahko lotite kakšnega manj zahtevnega kotička, z zakoncem pa se osredinita na osrednje bivalne prostore.
Zakonci boste morda ugotovili, da vam skupno preoblikovanje bivalnega prostora vzbuja veselje na več načinov. Pari pogosto poročajo, kako po velikem čiščenju občutijo olajšanje in uspeh timskega dela – s skupnimi močmi sta se znebila bremena, ki vaju je težilo. Namesto nenehnih prepirov ("Zakaj moram vedno jaz čistiti?!") lahko uživate v več pogledih: v posledično bolj urejenem prostoru, med pospravljanjem pa v skupnem kakovostno preživetem času.
Ne pozabite: pri pospravljanju ne gre zgolj za to, da z urejenim domom naredite vtis na prijatelje in sosede. Gre za skrb zase, za vašo raven stresa, morda celo za nekoliko prikrito zakonsko terapijo. Ko se boste znebili odvečnih "stvari", boste morda sprostili pot do mirnejšega uma in lepših trenutkov z ljudmi, ki jih imate radi.
Navsezadnje: najboljša stvar, ki jo lahko najdete med starimi igračami in kupi papirja, je novo pridobljeni občutek miru – in to je zaklad, vreden slehernega truda.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
