Med iskanjem mrtvega sina je našel Boga: “Postal sem popolnoma drug človek”

Nenad Periš je kemijski inženir in poklicni vaterpolski sodnik, dejaven tako na hrvaških kot na mednarodnih tekmovanjih. Kot sam poudarja, pa mu je v življenju najpomembnejša vloga moža in očeta treh otrok – dveh hčera, Laure in Lucije, ter sina Mateja.

Za Matejem se je zadnji decembrski dan leta 2021 v reki Savi v Beogradu izgubila vsaka sled. Za Radio Mir Medžugorje je spregovoril o svoji najtežji življenjski preizkušnji – izgubi sina Mateja, ki so ga po petih mesecih iskanja našli mrtvega.

Tisto leto se je 27-letni Matej odločil, da bo novo leto s prijatelji pričakal v Beogradu. Ob tej odločitvi se je v Nenadu prebudil neprijeten občutek, zato je sina poskušal prepričati, naj praznovanje raje organizirajo bližje domačemu kraju.

Kljub njegovim opozorilom se je skupina mladih odločila odpeljati v Beograd, mesto, znano po novoletnih zabavah, s prepričanjem, da se bodo varno vrnili domov. Namesto tega se je zgodila tragedija, za katero še danes ni povsem jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Nenad je bil v tistih dneh z ženo in hčerama v Barceloni. Med vožnjo s taksijem mu je hčerka omenila, da ji je na Instagram pisal eden od Matejevih prijateljev in da bi želel govoriti z njim. V hipu ga je prešinil nenavaden občutek in na glas je izrekel: "Bog, samo naj bo živ."

Sporočili so mu, da Matej ni prišel v hotel in da ne vedo, kje je. Nenad ni želel povzročati takojšnje panike, zato je sina poskušal priklicati po mobilnem telefonu, a ker ni bilo odziva, mu je poslal sporočilo s prošnjo, naj se javi. Kmalu je začutil, da je zadeva resna, vendar ni pomislil na najhujši možni razplet.

Novica o Matejevem izginotju je v naslednjih dneh postala javna in stekla je obsežna iskalna akcija. Nenad je v tem času bival pri prijateljevi družini v Beogradu. V teh izjemno težkih trenutkih je v sebi bojeval globok notranji boj in naposled prišel do popolne ponižnosti. Kot pravi sam, je ostala le še ena prošnja: "Bog, pomagaj mi."

"Brez Boga tega ne bi zmogel prenesti. Hvaležen sem mu za moč in roko, ki mi jo je ponujal, četudi je sprva nisem videl," pravi Nenad.

Vsak dan je zahajal v cerkev in spoznal, kako neverjetno veliko ljudi sočustvuje z njim. Vsa ta podpora in molitve – tudi ljudi, ki ga osebno niso poznali – so mu dajale zagon.

Prav tako je v tem času stopil v stik z duhovniki pravoslavne vere in občutil, kako iskreno smo lahko kristjani med seboj bratsko povezani – to se mu je zdelo nekaj čudovitega. Kljub temu da Mateja še niso našli, se je po skoraj štirih mesecih vrnil domov, saj ga je njegova družina potrebovala.

Nenad pripoveduje, da je katoliško vero gojil že od mladih let, a se je na Boga obračal zgolj v trenutkih stiske. Dva meseca po sinovem izginotju pa je doživel nekaj, kar opisuje kot nadnaravno izkušnjo pogovora z Bogom. Želi si, da bi ljudje to slišali – zato o tem spregovori iskreno, brez zadržkov.

"Ves čas sem klical Boga, jokal in molil rožni venec. Nekega jutra sem se okoli pete ure zbudil in odšel na sprehod ob reki. Molil sem žalostni del rožnega venca," pripoveduje.

V nekem trenutku je v sebi zaslišal moški glas, ki ga je vprašal: "Kje je Matej?" Nenad je odgovoril, kar je v molitvi jasno začutil: "Mateja ni tukaj. Matej je v nebesih pri našem Očetu." Glas se je znova oglasil: "Ali ga želiš videti?" Nenad je odgovoril: "Zakaj me to sprašuješ? To je vendar edina želja, ki jo imam."

Nato je glas nadaljeval: "Ali si ti pripravljen priti pred Njegovo obličje? Bi zmogel Boga pogledati v obraz in mu povedati vse, kar nosiš v svojem srcu?" Nenad je vznemirjen obstal: "Nisem pripravljen stopiti predenj." Besede so mu šle težko z jezika, a bil je iskren.  "Ko boš pripravljen stopiti pred Boga tukaj na Zemlji, bo Bog na tvoji levi strani, tvoj sin Matej pa bo stal na tvoji desni. Bodi pripravljen stopiti pred obličje svojega Boga," mu je pojasnil glas.

Nenad se tega pogovora ni ustrašil – prav nasprotno. Od tega živega srečanja z Bogom je vanj postopoma prihajal notranji mir –  mir, ki ga je pripravljal na spoznanje, da svojega sina tukaj na Zemlji ne bo več videl.

"Moj Bog, kako velik si. Iščem te, a ti si ves čas ob meni, pa te ne vidim, ker imam zaprte oči. Moje srce je zaprto, ti pa me potrpežljivo čakaš," se je Nenad v svoji ponižnosti izrazil Bogu.

Matejevo truplo je maja izplavalo na breg reke Donave. Čeprav je Nenad globoko v sebi vedel, da je njegov sin mrtev, pravi, da na takšno novico nikoli nisi zares pripravljen. Uradna preiskava je potrdila, da je truplo pripadalo Mateju.

"Če verjameš, da je Bog prisoten tukaj in zdaj, se mu prepusti in se z njim pogovarjaj. Popolnoma se mu odpri in mu povej, kaj te bremeni," spodbuja Nenad.