Za Šentjernejčanko Niko Martinčič boste v prihodnje zagotovo še slišali. Pred dnevi je bila namreč okronana za 29. vinsko kraljice Slovenije in bo v enoletnem obdobju predstavljala slovenske vinorodne dežele in vinogradništvo nasploh. S tem področjem je povezana že od malih nog, prihaja namreč z vinogradniško-vinarske in trsničarke kmetije Martinčič.
Ob tem se nekdanja dijakinja gimnazije Želimlje posveča magistrskemu študiju kineziologije. Šport je del njenega vsakdana, predvsem se rada opravi v fitnes ali na sprehod v naravo. Kar ji še ostane prostega časa, rada v miru spije dobro kavo ali kozarec vina s prijatelji. Zelo jo sproščata tudi peka slaščic in ročno ustvarjanje, v zapolnjenem vsakdanu pa skuša "uloviti" tudi kakšno dodatno uro spanca.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Hm … Rada spim do sončnega vzhoda, idealno je, če me zbudijo sončni žarki. Potem si vzamem nekoliko več časa in pripravim enega izmed estetsko-zdravih nasitnih obrokov. Sledi zajtrk ter kava na terasi, kjer si vzamem eno uro popolnega miru; brez klicev, telefona, sporočil in vseh skrbi. Na koncu še sprehod ali vožnja s kolesom do fitnesa oz. neke skupinske funkcionalne vadbe. Od začetka predavanj za to še ni bilo priložnosti, si bom pa takoj, ko se otopli, rezervirala vikend dopoldne za to.
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… se počutim bolj samozavestno in organizirano. Da ne bo pomote, niso vsi dnevi takšni, ko bi bila urejena, sploh ko pomagam doma v vinarni ali velik del časa preživim v fitnesu in telovadnici. Vendar opažam razliko v svojem počutju, nastopu in ne nazadnje tudi v produktivnosti. S tem, ko se oblečeš priložnosti primerno oz. ko se urediš, ne pokažeš le spoštovanja drugim, temveč predvsem spoštovanje do samega sebe.
3. S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Velikokrat se mi zdi, da si vzamem premalo časa za umiritev in poglabljanje vase. Začela sem s pisanjem dnevnika, kar mi na nek način vsaj za trenutek omogoča, da se poglobim vase oz. zapišem kakšno občutje. Prav tako mi veliko pomeni sprehod v naravi, brez ljudi okoli sebe – svež zrak. Veliko mi pomeni tudi čas z družino oz. najbližjimi, večerni pogovori. Ne nazadnje pa se rada udeležim tudi študentske maše pri frančiškanih. Nekaj posebnega je, ko v polni cerkvi zapoje zbor MPP.
4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Zelo rada imam urnik. Sem spontana oseba, toda ko moram v svoj dan vključiti kar nekaj različnih stvari, ki jih je treba narediti in izpeljati, brez natančnega urnika ne gre. Prav tako si v urnik uvrstim šport, počitek, čas za obroke in druženje. Na tak način eliminiram nepotreben stres, ki se kljub temu še vedno pojavlja, vendar je tako vse nekoliko lažje.
5. Kdo vas je navdušil za vinogradništvo, katero opravilo v domačem vinogradu vam je najljubše?
Zagotovo sta to moja starša. Ker od malega odraščamo s tem, mi je bilo od nekdaj to nekaj samoumevnega – del življenja. V zgodnjih letih sem si večkrat zamišljala, kako bi bilo imeti kakšen vikend nekoliko bolj prost, oz. počitnice, med katerimi ti je na koncu že dolgčas. No, pri nas tega ni bilo in šele z leti nekako uvidiš pomen vsega tega in si dejansko hvaležen za kakšno tako stvar.
Kot otroku so mi bili najljubši sobotni pikniki v vinogradih, ko se je dopoldansko delo za starša zaključilo, za nas je delo takrat pomenilo še lovljenje med vrstami. (smeh) Sedaj mi je najljubši del leta trgatev. Druženje, smeh, sreča, ko potrgaš pridelek, za katerega si se celo leto trudil in kdaj pa kdaj slabše spal v strahu, kaj bo narava še prinesla.
Zagotovo so mi ena ljubših stvari tudi organizacija dogodkov pri nas oziroma vodenje degustacij, ne nazadnje pa domačo znamko Vina Martinčič zelo rada in s ponosom zastopam tudi na kašnem vinskem sejmu doma ali pa v tujini.
6. Dejali ste, da je prejeti naziv tudi velika odgovornost. Za kaj si boste v tem obdobju na področju vinogradništva in vinarstva najbolj prizadevali?
Predvsem si želim, da ljudje ob tem, ko pomislijo na vino, izgubijo predsodek, da je to sinonim opitosti in pijančevanja. Menim, da se kultura pitja v Sloveniji že izboljšuje, vendar smo po lestvicah uživanja alkohola še kar visoko v vrhu.
Prav tako si želim vsem, ki se morda ne zavedajo, koliko truda je vloženega v vsako steklenico vina na polici, malenkost pobližje predstaviti delo vinarja in kaj vse stoji zadaj.
Želim si tudi spodbuditi mlade k izobraževanju na tem področju in pokušanju slovenskih vin, ker je naša raznolikost v treh vinorodnih deželah res izjemna.
7. Vaša druga velika strast je šport. Kako se lahko ti dve področji tudi povezujeta?
Kot ves čas poudarjam, tako vino kot šport zahtevata odgovornost, čas in potrpežljivost. Nič se ne zgodi čez noč in za vrhunski rezultat je potrebnega veliko truda ter znanja, pa še ščepec sreče. Kljub temu, da sta vino in šport morda popolnoma nasprotni si stvari, se mi zdi, da lahko najdeta skupno pot. Ni športnega slavja brez steklenice penine, prav tako pa ni vina brez vzdržljivosti vinarja in prehojenih korakov med vsemi vrstami vinogradov.
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Trenutno nimam v mislih nobene takšne preizkušnje. Ne bi rekla, da so se mi zgodile že najhujše stvari v življenju, bi pa rekla, da pravzaprav nikoli ni bilo časa, da bi pri nas o kakšnih stvareh predolgo "razglabljali", zaradi česar morda kakšne stvari sploh ne dojemam kot preizkušnjo, temveč kot del življenja. Ko si že od nekdaj vpet v družinski posel, vidiš in slišiš marsikaj.
Morda se me je od nekdaj najbolj dotaknilo, kako kruti znamo biti ljudje drug do drugega. Kako hitro presojamo oz. sodimo drug drugega, ko ne vemo praktično nič drug o drugem. Lahko rečem, da sem se naučila, da je treba v prvi vrsti poslušati sebe; vsi delamo napake, vendar je na koncu dneva pomembno, da se trudiš delati dobro in si zadovoljen sam s sabo, tudi če ti kdaj kaj spodleti.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Imam jih kar nekaj, odvisno, zaradi česa sem slabe volje. Ena najpomembnejših je zagotovo: Jutri je nov dan. To imam redno v mislih, sploh ko ne gre vse po načrtih.
Prav tako mi velikokrat pomaga, da se spomnim vseh stvari, za katere sem hvaležna, saj tako ugotovim, kaj mi zares veliko pomeni, in da sem lahko srečna za stvari, ki jih počnem v življenju.
Če sem res slabe volje, pa mi ne pomaga nobena posebna misel, temveč konkretna vadba ali pa mir. 😊
10. Biti ženska je lepo, ker …
… smo nežne, ker smo odločne in močne. Ker smo danes lahko to, kar smo. Ker smo inteligentne, ker imamo poseben čut, ker se odločamo same zase, ker smo pogumne. Zato ker se, ko najdeš pravi krog ljudi, res močno spodbujamo med sabo, si pomagamo, navijamo, dosegamo naše sanje in smo kljub vsemu zadovoljne z majhnimi stvarmi, s toplimi pozornostmi, da nekdo misli na nas in nas ima rad.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
