Sarah je mati samohranilka štirih otrok. Čeprav je odraščala v katoliški družini in imela skorajda pravljično otroštvo, je ob koncu srednje šole padla v začaran krog nasilnih, nezvestih razmerij. Pri 26 letih je imela tri otroke in vsak od njih je imel drugega očeta.
Nato je zopet izvedela, da je noseča. Takratni partner ji je dejal, da je nepripravljena na otroka. "Štirje otroci s tremi različnimi moškimi pri 26 letih … To ni dobro." Njegove ostre besede so jo skrbele, počutila se je osamljeno in ujeto. Poklicala je na kliniko za splave in prosila za svetovanje, a povedali so ji, da tega ne izvajajo. Vse, kar ji je takrat preostalo, je bila rezervacija termina za splav.
Ponudili so ji kemični splav s tabletami. Ko so pred splavom naredili ultrazvok, ji je medicinska sestra rekla: "Srečo imate, da nismo sprejeli zakona, po katerem splav ni možen, če je prisoten srčni utrip. Zaznavamo močan srčni utrip." Te besede so jo pretresle.
Vzela je prvo tableto za splav, a je odločitev takoj močno obžalovala. V avtu je planila v jok. Ko se je vrnila domov, svojih otrok ni mogla pogledati v oči, ker je ves čas razmišljala o dojenčku, ki bo umrl v njej. Vedela je, da je naredila napako, in takoj je začela iskati informacije, kaj bi lahko preprečilo učinke tablete za splav.
Naletela je na telefonsko številko, ki jo je pripeljala do svetovalke. Takoj se je počutila manj samo. Izvedela je, da ima še vedno možnost povratne tabletke – zdravila, ki izniči učinke tablete za splav. Gre za dodatek progesterona, hormona, ki vzdržuje nosečnost. Odločila se je, da bo otroka obdržala.
Njen sin je bil rojen 11. januarja 2019. Bil je popolnoma zdrav in je danes navihan sedemletnik. Sarah se je odločila, da bo pogumno delila svojo izkušnjo in s tem pomagala še kakšni ženski.
Na njeni spletni strani lahko preberemo, zakaj se je izpostavila. "Moja želja je deliti to, kar se mi je zgodilo, da bi vsi, ki se zavzemajo za življenje, bolje razumeli, zakaj se ženska v ranljivem položaju odloči za splav." Pri tem izhaja iz svoje izkušnje, ko se je prestrašena soočila z nepričakovano nosečnostjo. Ključno se ji zdi, da se ženska zaveda, da ni sama in da obstajajo ljudje, ki ji v takih trenutkih lahko pomagajo.
Napisala in izdala je tudi knjigo Finding Hope (Iskanje upanja). Kot gostja je nastopila na mnogih podkastih, spregovorila pa je tudi na Pohodu za življenje v Washingtonu, kjer se je zbralo več tisoč ljudi. "Danes je moj sin ena največjih radosti mojega življenja," je pričevala.
Vse, kar počne, je odmev njenega sporočila: Vsako življenje je dragoceno!
Povratna tabletka tudi v Sloveniji
