Mladenič širokega nasmeha, ki ob delu na kmetiji najde tudi čas za pomoč drugim

Alen Ploj je član in podpredsednik Društva podeželske mladine Slovenske gorice, ki zelo rad poprime za vsako delo, tudi pri stricu in bratrancu, na domači kmetiji pa se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, predvsem z vzrejo govejih pitancev.

22-letnik prihaja iz naselja Brengova, kjer poleg njega živijo njegovi starši, brat in sestra ter babica in teta. Po srednji Biotehniški šoli v Mariboru je dokončal visokošolski program na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli in postal diplomirani inženir agronomije. Oktobra pa je vpisal magisterij na isti fakulteti, kjer se je vpisal v program kmetijstvo.

Brengova je manjše naselje s približno 400 prebivalci. Med izgradnjo avtoceste Maribor-Lendava leta 2007 in po njej so se zmanjšale kmetijske površine, a kljub temu je še vedno kar nekaj družin, ki se preživljajo s kmetijstvom. Sami so se lani iz mlečne živinoreje preusmerili v prirejo govejih pitancev.

"Imeli smo 12 krav molznic, a ker genetika živali in prehrana nista bili v koraku s časom, smo proizvajali premalo mleka. Ni se več izplačalo, poleg tega smo imeli tudi nekaj težav z odvozom mleka, zato smo se odločili, da se osredotočimo predvsem na pitano govedo. Trenutno imamo 45 glav govedi," razloge za opustitev mlečne živinoreje opisuje Alen.

V prihodnje razmišlja o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, trenutno pa načrtuje zaposlitev v nekem kmetijskem podjetju, kjer bi lahko pridobil dodatne izkušnje in znanje, predvsem iz dejavnosti, ki bi jih nato nadaljeval na kmetiji. "Kmetijo želim prevzeti in jo tudi morda nadgraditi oziroma povečati, da bi se lahko normalno preživljal." Do predlani so obdelovali tudi lasten vinograd s približno 700 trsi.

"Zadnja leta smo polovico grozdja prodali, saj nismo imeli več potrebe po takšnih količinah, opazili pa smo tudi napad zlate trsne rumenice, zato smo se odločili, da posekamo vinograd. V prihodnosti želim posaditi manjši vinograd, da bi lahko ohranili tradicijo in druženje ob trgatvi ter kulturo, ki spada k vinogradništvu," razmišlja mladi kmet.

So skoraj povsem samooskrbna kmetija. Imajo velik vrt, na katerem pridelajo vso zelenjavo za ozimnico in sprotno rabo, ob tem pa gojijo dva prašiča, kokoši in piščance. "Poleg tega mama doma peče kruh, izdeluje domače rezance in testenine. Iz sadja pa naredi domače marmelade in sokove," jo pohvali Alen, ki veliko pomaga tudi na bratrančevi in stričevi kmetiji, kjer se ukvarjajo s sadjarstvom oziroma turizmom. Kakšne naloge in zadolžitve ima?

Alen je trenutno podpredsednik DMP Slovenske gorice. Skupaj z vrstniki in somišljeniki so društvo ponovno oživili. "Prišlo je do menjave generacij. Nekaj prijateljev in znancev je prevzelo vodenje društva. Ob vodenju smo ugotovili marsikaj novega in se sproti učili, tako da smo sedaj bolj aktivni in sodelujemo s sosednjimi društvi podeželske mladine ter ZSPM. Letos smo bili tudi soorganizatorji državnih kmečkih iger, kjer smo znova prinesli duh podeželja v naše kraje," se pohvali.

Pred nekaj leti je postal član Folklornega društva Cerkvenjak. "To imam verjetno v krvi, saj sta bila tudi ata in mama dolga leta plesalca folklore, zato mi je bilo vedno zanimivo gledati nastope in prireditve. Plesati pa sem začel, ker so me ljudska glasba in ljudski običaji zanimali in sem jih želel bolje spoznati in so mi vedno bolj blizu."

Izredno rad posluša narodnozabavno glasbo, ki ga spremlja med vožnjo in pri delu. "Najljubši so mi starejši ansambli, kot so Avseniki, Alpski kvintet, Ansambel Lojzeta Slaka ali ansambli, ki so trenutno aktivni in igrajo klasično kvintet zasedbo." Njegova najljubša slovenska skladba je Stara polka, "ker je hitra, poskočna in dvigne razpoloženje", v smehu pripoveduje Alen.

V poletnem času je torej obisk veselic nepogrešljiv, pozimi pa je čas za smučanje. Najraje se odpravi v Avstrijo, ker so tam ponavadi boljši pogoji, obenem pa želi spoznati večja in bolj znana smučišča.

"A je vzdušje v naših kočah boljše, sploh če se nas na smučanje odpravi več prijateljev," priznava in dodaja, da je preživljanje otroštva na kmetiji nekaj posebnega, "saj si vedno v stiku z naravo in spoznavaš, kako se pridela hrana, hkrati pa dobiš delovne navade in se vseskozi učiš," modro sklene.