Antoine in Marion živita v majhnem francoskem mestu v regiji Lorena, oba imata 35 let. V zadnjem letu sta doživela globoko izkušnjo vrnitve k veri, o čemer želita pričevati. V telefonskem pogovoru, na poti na vikend oddih v dvoje, sta spregovorila o čudovitih dogodkih, ki sta jih doživela – rojstvu in krstu hčerke, Antoinovi birmi in njuni cerkveni poroki.
Čeprav je bila Marion vzgojena v krščanski veri in ima lepe spomine na leta, ki jih je preživela pri skavtih, se je od vere postopoma oddaljila. Tudi Antoine je bil krščen, vendar je izgubil stik s Cerkvijo še pred prejemom zakramenta svete birme. Oba sta edinca, sama pa si želita imeti več otrok.
Spoznala sta se prek aplikacije za zmenke in kot pravita, je bila to ljubezen na prvi pogled. Marion prihaja iz Bordeauxa, vendar se je selila več kot dvajsetkrat, Antoine pa domačega kraja v Loreni nikoli ni zapustil. "Za poroko sva se odločila precej hitro in oba sva si želela tudi cerkvene poroke. Vedela pa sva tudi, da to ne bi smel biti le en dan praznovanja; zavedala sva se, da se želiva dolgoročno zavezati. Tako sva se postopoma začela vračati k obisku nedeljske maše."
Lepota pripravljalnih večerov
Prav kmalu sta bila deležna prvega Božjega znamenja: v majhni župniji v Loreni je duhovnik pri vsaki nedeljski pridigi pare spodbujal k poroki. "Tako sva po koncu maše začela pogovor z duhovnikom, očetom Philippom, mu razložila najino željo po cerkveni poroki in on nama je dal razpored večerov priprav na zakon."
Na srečanjih sta spoznala druge pare in našla prijatelje, s katerimi sta se redno srečevala po nedeljski maši. Poglobila sta svoje razmišljanje, zlasti o pomenu zakramenta zakona. "Ko je izvedel, da nisem bil pri birmi, se je oče Philippe ponudil, da me bo sam pripravljal na prejem," o zapolnjenih tednih pripoveduje Antoine, ki ima iz prejšnje zveze sina Maëla. "Ob četrtkih zvečer priprava na poroko, ob petkih zvečer priprava na birmo in ob nedeljah maša!" pripoveduje nasmejan.
Ob službi vodje servisa klimatskih naprav, hobiju ljubiteljskega čebelarjenja (pri čemer upa, da nekoč postane profesionalec) in rojstvom njune hčerke Clotilde 9. marca je njegov urnik nenadoma postal zelo natrpan. Kljub napornim dnem je hvaležen za nova spoznanja. "Počutim se, kot da se podajam na pot pravičnosti, z večjo odprtostjo do drugih in tudi večjo pozornostjo za lepote življenja."
Krst, birma in poroka
8. maja lani je bila njuna hči Clotilde krščena, sam pa je na binkoštno nedeljo prejel sadove Svetega Duha. Ob njem so bili Marion, njegova družina in nekaj prijateljev, med njimi nekateri niso posebej verni.
Septembra sta se Antoine in Marion poročila. Na poročni dan sta dobila še eno znamenje od Boga: "Duhovnik, ki je imel tistega dne napovedane tri poroke, naju je v zadnjem trenutku obvestil, da se je duhovnik iz Pariza, ki je bil na počitnicah, strinjal, da naju poroči, s čimer nama je omogočil več časa v cerkvi in sva lahko doživela čudovito mašo."
Vse od poroke zakonca čutita "veter Duha, ki žene naprej". Dejavno sta se vključila v življenje župnije. "Zahvaljujoč našemu aktivnemu duhovniku je življenje v naši župniji zelo bogato. Doživela sva veliko čudovitih srečanj, prejela veliko pomoči in spodbud pri pripravi na tri zakramente, zato sva zdaj postala mentorski par pri pripravi na zakon, ob tem pa tudi sodelujeva na ponedeljkovih večernih srečanjih, kjer moliva z drugimi župljani," povesta.
"Mislim, da se je najina zgodba dotaknila veliko ljudi; v tako kratkem času je mogoče prejeti obilo! Najina zgodba je preprosta in nagovarja vse, zato meniva, da jo morava deliti," pravita z nasmehom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
