Prvi mesec leta 2026 je za nami, omenjeni trend na družbenih omrežjih pa še naprej ostaja precej priljubljen. Kot bi vstopili v časovni stroj in se vrnili deset let v preteklost, v leto 2016. Od začetka letošnjega leta lahko spremljamo objave videoposnetkov, ki nas spomnijo, kako smo se takrat ličile, kakšna oblačila so bila v modi, in na različne druge vidike vsakdanjega življenja v tistem času.
Različni ljudje na družbenih omrežjih se spominjajo, kje so bili in kaj so počeli pred desetimi leti.
Ta trend nam po eni strani omogoča, da vidimo, koliko se je zunanji svet odtlej spremenil, obenem pa lahko postane osebna vaja, da se zazremo vase in se vprašamo, kaj se je v teh desetih letih spremenilo v nas.
1DUHOVNA RAZSEŽNOST
Eno prvih vprašanj, ki bi si jih morali zastaviti, je: "Kakšen je bil moj odnos z Bogom v zadnjih desetih letih?" Morda smo takrat živeli preprostejšo, bolj spontano ali bolj v dejavnosti usmerjeno vero; danes je morda naša vera bolj premišljujoča in zavestna. Vera ni statična izkušnja, temveč pot, ki se razvija skupaj z našim vsakdanjim življenjem, z naravnimi vzponi in padci. To je morda primeren trenutek, da se vprašamo:
- Kako pogosto in na kakšne načine trenutno molim?
- Kako pogosto si dovolim v tišini prisluhniti Bogu?
- Kako pogosto prejemam zakramente?
- Ali sem skozi izkušnje, ki sem jih imel v tem času, tako prijetne kot težke, hodil z roko v roki z Gospodom? Kakšnih naj bo po mojih predstavah ob Njem naslednjih deset let?
2MEDOSEBNI ODNOSI
Druga ključna točka je način, kako se danes povezujemo drug z drugim. Številne družbene dinamike so se v zadnjih desetih letih močno spremenile. Več časa preživimo pred zasloni kot v srečanjih iz oči v oči, kar v določenih primerih otežuje gradnjo globokih in trajnih vezi. Zato se je vredno vprašati, ali dajemo prednost kakovosti ali količini svojih odnosov:
- Kako pogosto se dejansko srečam z drugimi ljudmi in se resnično zanimam za njihova življenja?
- Kako pogosto sem resnično navzoč in pozoren do osebe pred seboj?
- Kateri ljudje so v zadnjih letih prišli in odšli iz mojega življenja in česa sem se naučil od vsakega izmed njih?
3ODNOS DO SAMEGA SEBE
Čeprav smo o pomenu skrbi za samega sebe razpravljali že leta 2016, v zadnjih letih – delno zaradi koronaepidemije in posledične osamitve – vprašanje duševnega zdravja postaja še bolj opazno in potrebno. Danes se bolj zavedamo, kako se počutimo, obenem pa živimo potopljeni v digitalni svet, ki spodbuja nenehne primerjave, osamitev in nedosegljive življenjske sloge. Zato je zelo pomembno, da se za trenutek ustavimo in premislimo:
- Kako vidim samega sebe: ali se cenim? Sem potrpežljiv do sebe? Premorem dovolj samonadzora?
- Ali se primerjam z življenji drugih ali mi uspeva, da jih vidim zgolj kot vir navdiha?
- Ali sem skozi leta skrbel za svoj um in telo?
4HOTENJA, CILJI IN PREDSTAVA O USPEHU
Deset let je dovolj časa, da smo prestali pomembne preizkušnje in videli, kako so se nekatere sanje uresničile, druge pa morda ne. Naš prednostni seznam izpred desetletja ni nujno enak današnjemu. Pogled v preteklost nam omogoča, da prepoznamo, kaj smo dosegli, tudi če so se naše sanje nekoliko spremenile ali pa so nepričakovane okoliščine preoblikovale naša hotenja.
- O čem sem sanjal leta 2016 in kako so se moje sanje sčasoma spremenile?
- Kaj so moje prednosti in cilji danes?
- Kaj mi na tej točki v življenju pomeni uspeh?
5SVET OKOLI NAS
V zadnjem desetletju smo bili priča vedno več vojnam, mednarodnim sporom, političnim delitvam in epidemiji, ki je zaznamovala celo generacijo. To so bila leta, ki so jih na trenutke zaznamovale napetosti, strah in negotovost. Bili pa so tudi trenutki veselja, upanja in edinosti. Danes se lahko ozremo nazaj in se s hvaležnostjo vprašamo:
- Kako pogosto sem v negotovih razmerah zaupal v Boga?
- Za kaj sem danes hvaležen, kar se mi je leta 2016 zdelo samoumevno?
- Kaj lahko storim od tega trenutka naprej, da izboljšam vsa področja svojega življenja?
- Ali sem ob stvareh, ki sem jih doživel, znal premišljevati o Božji previdnosti?
Ta vaja nam bo pomagala ne le, da se trendu 2016 pridružimo, pač pa da ga tudi globlje živimo, da prepoznamo in se zahvalimo za rast, ki smo jo doživeli v zadnjem desetletju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
