Moč besed: zakaj pred otroki ne govorimo slabo o svojem zakoncu

V vsakdanjem zakonskem življenju je povsem normalno, da se v pogovorih pojavijo nesoglasja, različna mnenja in trenutki napetosti. Vendar pa lahko situacije, ki se pred otroki izražajo v obliki kritik ali poniževanja, povzročijo posledice, ki segajo daleč onkraj bežnega prepira.

Otroci ne zgolj poslušajo besed svojih staršev, temveč tudi interpretirajo geste, ton glasu in stališča ter si na tej podlagi ustvarjajo razumevanje ljubezni, spoštovanja in sobivanja. Zato način, kako se zakonca obnašata drug do drugega pred otroki, močno vpliva na njihov čustveni razvoj in na predstavo, ki si jo bodo oblikovali o zakonu in družini.

Otroci se učijo z zgledom, ki ga starši dajejo doma. Če eden od zakoncev začne do drugega kazati kritičen ali prezirljiv odnos, se bodo otroci tega učili in pozneje takšno vedenje tudi posnemali.

Dr. John Gottman poudarja, da so otroci, ki so izpostavljeni pogostim in hudim konfliktom med starši, bolj nagnjeni k tesnobi in vedenjskim težavam, ko odraščajo; zato predlaga, da si pari prizadevajo zmanjšati takšne vzorce in, kadar je le mogoče, svoja nesoglasja rešujejo zasebno.

Strokovnjakinja Eva Bach pojasnjuje, da kadar se zakonca pred otroki začneta neprimerno pogovarjati, prepirati ali žaliti, otroke postavljata v težak položaj, ki popači njihovo podobo o starših.

Še posebej škodljivo je, kadar se od otrok zahteva, da zavzamejo stran, ali kadar jim starši rečejo stavke, kot je:
"Podoben/-na si svojemu očetu", pri čemer izpostavijo negativno lastnost – to namreč ne krepi otrokove samopodobe.

Nasprotno pa priporoča, da zakonca pred otroki lepo govorita drug o drugem in poudarjata lastnosti, ki jih pri partnerju cenita, na primer: "Pri tvojem očetu mi je to zelo všeč." S tem spodbujamo zdrav razvoj ne le otrok, temveč celotne družine.

Delimo nekaj priporočil, ki lahko zakoncem pomagajo, da nesoglasja obravnavajo na primeren način in svojim otrokom dajejo dober zgled.

Najprej je pomembno, da zakonca vzpostavita asertivno komunikacijo in določita skupno pravilo, na primer: "O občutljivih temah se pogovarjava na samem, ne pred otroki."

Takšen medsebojni dogovor krepi enotnost in preprečuje javno obtoževanje.

Ko pride do nesoglasja, je najbolje, da pogovor prekinemo, če so prisotni otroci. Stavki, kot so:

"O tem se bova pogovorila pozneje" pomagajo preložiti konflikt, ne da bi ga reševali v tistem trenutku.

Sarkazem, posmeh ali prezirljive geste prav tako izražajo kritiko. Spoštljivo govorjenje pa varuje dostojanstvo vašega zakonca in daje dober zgled.

Paziti na besede pred otroki ne pomeni pretvarjati se, da je odnos popoln, temveč varovati njihovo srce in zaupanje. Ko se zakonca javno spoštujeta, otroci odraščajo z občutkom varnosti in se učijo zrele ljubezni.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.