Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
Dvorana v Odiseji je bila polna do zadnjega kotička – napolnili so jo igralci in ustvarjalci filma Exodus 1945: Naša kri s svojimi družinami, donatorji, ki so omogočili, da je film sploh nastal, in drugi obiskovalci ter znani obrazi.
Večer je povezoval Marjan Bunič in k besedi najprej povabil direktorja Studia Siposh, direktorja fotografije in producenta filma, Davida Sipoša, ki je dejal: "Ta film ni le projekt – je pot, je predanost, je odgovornost. Je trenutek, ko zgodbe ljudi, ki so predolgo ostajale v senci zgodovine, končno dobijo svoj glas in svoje mesto na filmskem platnu." Spregovoril je tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki je povedal: "Razumevanje trpljenja in posledic preteklosti ter ohranjanje zgodovinskega spomina skozi filmsko naracijo je eden od načinov, kako prispevati, da se takšni zločini v prihodnje ne bi več ponavljali."
Moralna vprašanja, zavita v kompleksno zgodovinsko dogajanje
Sledilo je prvo javno predvajanje filma na slovenskih tleh, ki je s pretresljivo natančnostjo odstrlo del zgodovine, ki je mnogim neznana. Prve besede, ki jih slišimo, so: "Gorje narodu, ki pognoji travnike z lastno krvjo." Moralna in občečloveška vprašanja, ki se odvijejo znotraj protagonistov, so kruta in puščajo rane tudi, ko so odgovorjena.
Dogajanje po 6. maju 1945, slovenski eksodus, je zapleteno in raznoliko. Film gledalcem približa življenjski zgodbi dveh zdravnikov – Valentina Meršola in Janeza Janeža, pa tudi bolničark Jelke in Kriste Mrak, domobranca Andreja Lovšeta in drugih. Vsak izmed njih se odloča po svoji vesti, v ustih vseh pa je molitev – tudi tista za srečno zadnjo uro.
Ustvarjalci filma: Svojega dela še nismo končali
Na koncu so svoje vtise z gledalci podelili tudi ustvarjalci filma. Režiser Vid Planinc je povedal: "Ena izmed ponavljajočih stvari, ki jo prebereš v pričevanjih iz tega obdobja, je, da si vsak, kdor je to obdobje preživel, želi povedati, kaj je prestal. Zdi se mi, da nas je pri ustvarjanju filma gnalo to – da bi povedali, kaj se je zgodilo ljudem, na čim bolj pristen način."
Igralec Jernej Kuntner je dejal, da je bila vloga dr. Meršola najtežja od njegovih dosedanjih vlog, Matevž Müller pa je povedal, da je pri dr. Janežu, ki ga je upodobil na filmskem platnu, najbolj občudoval nepreračunljivost. Sklenili so z željo po nadaljevanju projekta. David Sipoš je dejal: "Ta film smo financirali izključno z donacijami. Hvala vsem, ki ste podprli film, ki pa noče biti prvi in zadnji, ampak prvi izmed mnogih. Zgodb v tem delu zgodovine je mnogo."
Na koncu smo za nekaj besed prosili zgodovinarja Mitja Ferenca, ki je velik del svoje poklicne poti usmeril v odkrivanje prikritih grobišč medvojnih in povojnih pobojev. Dejal je: "Dolgo časa smo čakali na takšen film, ki ti ob gledanju spusti solzo, čeprav si moški. Ko gledaš usode ljudi, ki so bili postavljeni pred takšne življenjske odločitve, ki jih poznaš iz dokumentov in jih potem vidiš v filmu, lahko rečeš le: Hvala ekipi, ker so na zelo dokumentaren način, ki skoraj v ničemer ne odstopa od tistega avtentičnega, kar poznamo iz dokumentov, prikazali te zgodbe ljudi. Upam in želim si, da pride čim prej tudi naslednji del."
