Zakaj prijateljska vez včasih boli bolj kot karkoli drugega

Večina nas verjetno pozna tisti skeleči občutek, ki se pojavi, ko vidiš, da se je tvoj prijatelj začel več družiti z nekom drugim in te ni povabil zraven. Kot bi se s papirjem urezal v srce. Počutiš se, kot da nisi več pomemben. Občutek, ko nekaj zaznavamo kot grožnjo za naše odnose, imenujemo ljubosumje.

Ljubosumje izhaja iz strahu, da nas bo nekdo zamenjal ali zavrnil, iz občutka manjvrednosti in zaradi primerjanja z drugimi. Vsi smo kdaj ljubosumni, in to je popolnoma normalno. Ljubosumje je pravzaprav pokazatelj, da nam je za nekoga mar. Problematično postane šele, ko ga ne znamo dobro izraziti.

Vse se začne z občutkom izključenosti: prijatelj/ica ti preneha pisati sporočila, vedno zadnji izveš za načrte, v prijateljski skupini se počutiš povsem odveč. Vse to so sprožilci za vihar čustev – nastopijo lahko dvomi vase, jeza, žalost, umikanje v samoto ali pasivna agresija. Vsaka beseda te lahko zmoti in vrže iz tira. Izguba zaupanja v odnos je težka, ker se ob tem počutimo izdano in zlorabljeno. Boli. Čeprav je v takšnih trenutkih težko razmišljati na tak način, je prav, da se poskušamo zavedati, da nas drugi največkrat ranijo nevede in tega ne načrtujejo.

Najpomembnejši korak je pogovor. O svojih težkih občutkih moraš spregovoriti. Kot bi loncu za kuhanje pod pritiskom spustil paro, na tvoje občutke deluje pogovor. Pomembno je, da govoriš iz sebe – gre za t. i. "jaz stavke". Namesto "Ti me vedno izključuješ" lahko rečeš "Počutim se odrinjeno, ko za načrt izvem zadnja". Če se le medsebojno obtožujemo, vsi zavzamemo obrambno držo, ki preprečuje bližino. Okrog sebe zgradimo zidove in komuniciramo le z napadanjem.

Za pogovor izberi pravi trenutek, ko bo ozračje že nekoliko bolj mirno. Če se zahtevnih pogovorov lotiš sredi največje "drame", bo učinek veliko manjši kot takrat, ko v pogovor vstopiš miren. Prav je, da pogovor izvedeš v živo, čeprav je to težko. Esemesi veliko hitreje privedejo do napetosti, ker je v njih težko začutiti iskren namen. Besede v njih si vsakdo razlaga po svoje. Mnogokrat prav esemesi izpadejo pasivno-agresivni, ker so kratki, odrezavi in ker v njih manjka pojasnilo.

Kljub svoji prizadetosti in ranjenosti se potrudi poslušati tudi drugo stran – morda ima prijatelj svoje težave, za katere ti ni povedal, ker še ni zbral poguma, morda je doma kaj narobe, ali pa si si kakšno sporočilo preprosto narobe razložil. Za ta korak je potrebno veliko zrelosti. Znati moraš pogledati celotno situacijo z večje razdalje in kljub svoji prizadetosti ostati miren.

To se morda sliši zapleteno, ampak ni tako težko: globok vdih ali dva lahko naredita veliko spremembo. Če se ti zdi, da si še vedno napet, vključi vsa svoja čutila. V mislih si naštej pet stvari, ki jih trenutno vidiš, štiri stvari, ki jih lahko čutiš, tri stvari, ki jih lahko slišiš, dve, ki jih lahko okusiš in eno, ki jo trenutno vonjaš. Tako se boš uspešno prizemljil in to ti bo lahko odločilno pomagalo pri jasnem in mirnem tonu pogovora.

Včasih se kakšno prijateljstvo tudi razdre in odnos se konča. Najprej nastopi žalost, morda tudi jeza, potem pa si pred odločitvijo: boš ostal zapleten v teh težkih občutkih ali boš zmogel iti dalje? Velik blagoslov je, ko se naučimo iz preteklih situacij vzeti, kar je bilo lepega, odpustiti, kar je bilo težkega, in nadaljevati pot. Če te je prejšnje prijateljstvo naučilo tega, da ti veliko pomeni skupni čas in te je prizadelo, ker ga v tistem odnosu ni bilo dovolj, je to dober smerokaz – zdaj veš, kaj iščeš v naslednjem odnosu!

Včasih je težko sprejeti, da se odnosi spreminjajo, a nekateri prijatelji so v naša življenja poslani le za določen čas. To niso osebni porazi, ampak deli odraščanja, ki kažejo na to, da se vsi spreminjamo in iščemo nove izzive. Takrat je modro biti odprt za nove ljudi in nova poznanstva.

Ko začenjaš nova prijateljstva, bodi pozoren na iskrenost. Ne začenjaj odnosa z nekom, ki rad opravlja, hitro menja prijatelje in skrbi le za svojo priljubljenost. Išči prijateljstva, ki te bodo silila v osebno rast, ki te bodo spodbujala k dobrim delom, pozornosti, iskrenosti in ljubeznivosti. Obdaj se z ljudmi, ki ti bodo pomagali postati boljši!

Če se sprašuješ, kako veš, ali je tvoje prijateljstvo zdravo ali ne, si lahko postaviš naslednja vprašanja: Ali se stalno počutiš manjvredno? Moraš v tem odnosu igrati vlogo, v kateri se ne počutiš zares ti? Se bojiš povedati resnico? Ko si iskreno pogledaš v oči, verjetno začutiš, da je bolje biti sam kot v takem odnosu. Biti sam pa sploh ni grožnja, ampak privilegij! Spoznavanje sebe je nekaj čudovitega in ena izmed najbolj pomembnih življenjskih nalog. Če si sam s seboj, lahko prisluhneš svojim mislim, lahko se čudiš lepoti svoje ustvarjenosti, si zapisuješ, kaj se ti plete po glavi, ustvarjaš … S seboj si vedno v dobri družbi!

Odnosi so zanimivi in zapleteni. Če pri sebi večkrat prepoznaš občutke ljubosumja, se tega ne boj. V odnosih (p)ostajaj iskren in svoje občutke brez obtoževanja deli s prijatelji. Če si na drugi strani takega odnosa in čutiš ljubosumje svojega prijatelja, postavi meje. Ni ti treba biti vedno na voljo, če nimaš časa. Vseeno pa bodi pozoren na to, da prijatelju sporočiš, zakaj se ne moreš srečati z njim. Vedno ravnaj tako, kot pravi zlato pravilo: Drugim stori to, kar si želiš, da oni storijo tebi. Dajaj tisto, kar sam želiš prejeti.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.