“Nikoli nisi prestar, da živiš aktivno skavtstvo in napreduješ”

Se pot skavta konča, ko preraste volčiče, izvidnike in popotnike ter se poslovi od vloge skavtskega voditelja? Niti slučajno! Nekdanji skavti, ki bi radi nadaljevali skavtsko pot, tisti, ki se s skavti želijo spoznati prvič, starši, ki so se s skavti srečali, ko so skavti postali njihovi otroci, ter vsi, ki v sebi čutijo skavtskega duha, se lahko pridružijo bratovščini odraslih skavtov.

Odrasli skavti so organizirani v društvu Združenje bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije (kratica ZBOKSS). Lani so imeli po vsej Sloveniji 31 bratovščin, ki skupno štejejo skoraj 350 članov ter so zelo raznolike, saj so člani stari od 30 do kar 93 let. Letos jih čaka že 25. obletnica ustanovitve, izhajajo pa iz lokalnih društev, ki so pomagala mladinski skavtski organizaciji.

"Odrasli skavti smo odrasli ljudje, trdno zavezani vrednotam, ki izhajajo iz skavtske obljube in skavtskih zakonov," so zapisali. "Prav vsi, ne glede na starost in dolžino skavtskega staža, si želimo aktivno živeti skavtsko obljubo tam, kjer smo – v svojih družinah, bratovščinah, službah, župnijah, lokalnih skupnostih kot mladi odrasli, starši, stari starši, aktivni zaposleni ali upokojenci."

Kot združenje imajo vsako leto nekaj tradicionalnih dogodkov, npr. skupen začetek skavtskega leta, dan veščin, duhovne vaje, romanje v Assisi … Kot prostovoljci pomagajo pri slovesnosti v Kočevskem rogu in na romanju bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje. Na tri leta pa se zberejo tudi na vseslovenskem skupnem taboru.

O tem, kako so se srečali s skavti, kaj jim skavtstvo pomeni in kako bogati njihova življenja, smo se pogovarjali s tremi pari, ki so spregovorili o svoji izkušnji.

Marija Hrastnik Koren in Drago Koren iz bratovščine Velenje 1 – Sove in čuki sta se s skavti srečala prek otrok, saj sta bila kot starša povabljena na njihove dogodke. "Na teh srečanjih smo se starši pogovarjali, da bi tudi sami želeli postati skavti," sta povedala. "Voditelji so nam povedali, da že obstajajo odrasli skavti v Sloveniji. Začeli smo z rednimi srečanji, po enem letu smo ustanovili in registrirali bratovščino v Velenju in se vključili v Zvezo bratovščin. Prve obljube smo dali leta 2005."

Drago je bil dva mandata tudi načelnik Odraslih skavtov Slovenije. "Takrat smo se zelo trudili, da bi se odraslo skavtstvo razširilo z ustanavljanjem novih bratovščin. Naša velika želja je bila, da bi se nam pridružili skavti, ki so svojo skavtsko pot začeli v ZSKSS. Še vedno sem zelo ponosen na prvi takšni bratovščini: Bučnboks v Novem mestu in Škofjeloške vepre. V mojem drugem mandatu pa smo izvedli preoblikovanje zveze v združenje. To preoblikovanje je poenostavilo naše delovanje," se spominja.

Skavtstvo je zanju način življenja. "Skavtski zakoni in skavtska obljuba mi kažejo smer za življenje sleherni dan," pravi Drago. "S skavtskim delovanjem se še bolj povezujem z naravo. Pomaga mi za dobre odnose med nama in z drugimi." Marija pa dodaja: "Mene najbolj navdušuje povezanost, bratstvo med nami. Tudi če se na dogodkih srečamo prvič, smo si blizu, kot da se poznamo od vedno. Narava mi je zelo blizu, pa tudi to, da negujem in obujam otroka v sebi. Odrasli skavti nismo otročji, smo pa otroško veseli."

Njuna bratovščina se srečuje na rednih mesečnih srečanjih, ki se jih udeležujeta in jih tudi pripravljata. Vsako leto imajo letni tabor, lani v Kropi, kjer so se srečali s kovaštvom, letos pa na Nanosu. Občasno gredo na pohod v naravo, v postnem času molijo križev pot, pomembna pa so tudi praznovanja članov.

"Prek skavtov sva spoznala veliko dobrih ljudi, veliko novih krajev. Utrdila sva vero, predvsem praktično, prek izpolnjevanja skavtskih zakonov. Že zavedanje, da smo dolžni za osebno rast delati do konca življenja, je velika spodbuda. Midva prisegava na rek: Enkrat skavt, vedno skavt. Prepričana sva, da je skavtstvo najboljša vzgojna pot za otroke in mladostnike. Vsem staršem iskreno priporočava, da svoje otroke vključijo v skavtsko organizacijo. Seveda je pot odraslih drugačna kot pot mladine, ki je v prvi vrsti vzgoja za samostojne in odgovorne državljane, pa vendar smo vzgoje potrebni tudi odrasli, večji pa je poudarek na služenju in osebnostni rasti."

Mare in Katarina Škufca iz bratovščine Kranj 3 – Kleni jeleni sta postala skavta že v mladosti, Mare konec osnovne šole, Katarina pa sredi srednje šole. Mareta sta k vpisu spodbujala starša, ki sta skavte videla kot zdravo druščino. Katarina je začela kot občasna obiskovalka srečanj, močno pa jo je pritegnilo voditeljstvo, postala je tudi stegovodkinja in aktivna na državni ravni. "Ko so otroci zrasli in tudi sami okušali aktivno skavtstvo, sva se pridružila obstoječi bratovščini Kranjskih sov, ki so jo obiskovali že moja mami in Maretovi starši. Zaradi velikega zanimanja pa sva leto pozneje prevzela vodenje nove kranjske bratovščine Kleni jeleni. Mare je vodenje bratovščine po enem letu predal naprej, jaz pa z vodenjem še nadaljujem," je povedala Katarina.

Čutita, da so skavti bistveno spremenili njuni življenji: "Tam sva se spoznala, tam sva rasla, se naučila ogromno veščin, ki jih formalna izobrazba ne more dati in so nama prišle prav tako v družini kot v službi, spoznala sva pomen osebnega napredovanja in skupnosti. Oba čutiva močno povezanost z ostalimi skavti in z marsikom iz obdobja voditeljstva v ZSKSS ostajamo v stikih še sedaj. Vedno sva vedela, da bova k skavtom vpisala tudi svoje otroke, saj sva v skavtstvu doživela, pozneje kot voditelja pa tudi razumela celostno vzgojo, ki jo skavtstvo ponuja mladim. Prepričana pa sva tudi, da nikoli nisi prestar, da živiš aktivno skavtstvo in napreduješ."

Poleg večdnevnih aktivnosti, kot so jesenovanje, zimovanje, tabor, z bratovščino vsako leto izpeljejo projekt, ki je namenjen povezovanju kranjskih bratovščin in stegov. Dvakrat so organizirali pustni ples, lani pa miklavževanje. Občasno sodelujejo tudi pri kakšnem dogodku ZBOKSS-a ali drugih bratovščin. Močno cenita skupnost odraslih skavtov, ki se podpira in kjer se lahko o čemerkoli sproščeno pogovarjajo. "Vedno se trudimo pripraviti program, ki vključuje aktivnosti za telo, dušo in duha ter služenje bližnjim (tako skavti rečemo prostovoljnemu delu). Ravno ta celostni pristop je tisto, kar naju še posebej navdušuje."

"Skavtske izkušnje mladega človeka ne poznava, zagotovo pa lahko rečeva, da je biti skavt v odrasli dobi velika obogatitev za človeka, zakonca, družino, župnijo in širšo družbo. Učinki odraslega skavtstva se širijo kot kapljica, ki zaniha mirno vodno gladino," pravita Karmen in Peter Tomažič iz bratovščine Škofljica 1 – Svobodne lastovke, ki sta se odraslim skavtom pridružila šele pred dobrima dvema letoma.

"Skavti so bili in so še vedno pomemben del našega družinskega življenja, z najino pridružitvijo odraslim skavtom pa so dobili v naši družini še pomembnejše mesto. Zaradi skavtske 'podlage', ki sva jo dobila od najinih otrok, se kot odrasla skavtinja sedaj počutim izpolnjena za nekaj, kar je v meni že dolgo živelo," je prepričana Karmen.

Peter dodaja: "Meni je zelo všeč, ker je poslanstvo skavtov tudi dobrodelnost in družbena odgovornost. Ne manjka igre, ki je za odrasle lahko na začetku manjša zagata, hitro pa se sprostimo in smo kot otroci osredotočeni na dani trenutek. Doživljam tudi veliko spodbud za napredovanje v spretnostih. Lani sva s Karmen raziskovala živalske sledi v bližini doma in sva v tem že malo napredovala."

Na skavtskih srečanjih se počutita domače, članstvo v ZBOKSS pa jima ponuja veliko možnosti za nova doživetja: "V zadnjem letu sva se udeležila začetka skavtskega leta v Domžalah, sprejema luči miru v Gorici, nočnega pohoda na Blegoš, duhovnih vaj v Kančevcih in vseslovenskega tabora odraslih skavtov v Kančevcih. Veliko lepih spominov je nastalo, tudi novih prijateljstev."

"Vse življenje imamo priložnost za rast in delati dobro. Vse to lahko uresničujeva tudi kot odrasla skavta," je prepričana Karmen. "Vsak dan narediti vsaj eno dobro delo in se truditi, da zapustimo svet za kanček lepši, kot smo ga prejeli, je zelo močna spodbuda. Mislim, da nama je lažje, ker sva kot par vključena k odraslim skavtom in tako skupaj preživiva del najinega prostega časa." Peter pa opozarja: "Biti skavt pomeni tudi prijateljstvo in sprejemanje ter bogatenje z našo različnostjo, ki je v odraslih letih še bolj očitna. Nisem pa pričakoval, da bo pri odraslih skavtih toliko duhovnosti in stika z Bogom. Lanske duhovne vaje so me res zelo nagovorile."

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.