Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
Na pametnem telefonu se skušam dokopati do neke zdravstvene storitve, seveda moram najprej pogoltniti vse "piškotke", nato me takoj čaka nadležno odganjanje promocijskih vsebin, ki bi rade prestregle mojo pozornost. Migota mi pred očmi, in ko že mislim, da sem se prikopala do pravega ponudnika, prejmem obvestilo o potrebni posodobitvi telefona. "Nujno zlo, kradljivci časa," si prigovarjam.
A ne gre le zato, naša pozornost je postala tržno blago, predmet nakupa. S to temo se intenzivno ukvarja nekdanji Googlov strateg James Williams v knjigi Stand out of my light. Naslov knjige je navdihnil antični dogodek, srečanje med Aleksandrom Velikim in muhastim filozofom Diogenom. Ker se filozof ni prišel poklonit mlademu zmagovalcu ob vrnitvi v Korint, se je ta odpravil k njemu. Našel ga je ležati na soncu pred njegovim bivališčem, slavnim sodom, in ga vprašal, katero željo mu lahko izpolni. "Stopite izpred sonca," mu je odgovoril.
"To sonce je luč naše pozornosti," pravi James Williams. Njegovo delo pri Googlu je bila organizacija najpomembnejših svetovnih informacij, da bi bile dostopne in uporabne za vse, nato je nekega dne doživel "razsvetljenje": "Imel sem vse več tehnologije, a vse manj časa za stvari, ki sem jih želel početi." Ni šlo le za raztresenost, ampak za neko globinsko motnjo, za krajo pozornosti. V dobi obilice informacij je pozornost redka dobrina, za katero se odvija pravi spopad.
Med tem, kar želimo doseči mi, ko uporabljamo pametno tehnologijo, in tem, kar želi doseči tehnologija, je velik razkorak. Tehnologija meri našo "angažiranost": število všečkov, čas, preživet na spletni strani, število klikov in konverzij (beri: opravljenih nakupov).
Večino človeške zgodovine smo živeli v okolju pomanjkanja informacij. Tudi sistemi, kot so izobraževanje, pravo, zdravstvo, so nastali v takem okolju. Glavno tveganje, ki ga predstavlja obilica informacij, je, da bomo izgubili nadzor nad svojim procesom pozornosti, ker jo upravlja nekdo drug.
Motnje, ki prihajajo z vdorom tehnologije, zmanjšujejo naše temeljne zmožnosti, kot so refleksija, spomin, učenje iz izkušenj, prosti čas, logično sklepanje – vse to, kar človeku omogoča slediti dolgoročnim ciljem. Williams pravi, da smo zaradi svetlobe zaslonov izgubili pogled v zvezdno nebo. Ne vidimo več zvezd, svojih vrednot in ciljev – tega, kar je vodilo tri modrece na njihovi poti.
Postajamo impulzivni kot kupci in tudi kot državljani. Nezmožnost širokega razmišljanja neposredno spodkopava temelje demokracije, kar je še posebej očitno v predvolilnem času, ko moramo razmišljati dolgoročno in ne všečno. Ta Williamsova ugotovitev je zanimiva tudi za našo trenutno domačo realnost.
Digitalni detoks zagotovo lahko koristi, a ozrimo se najprej k svojim zvezdam; kaj res zasluži našo pozornost, kaj pa je "le sapa", če si izposodim naslov knjige Marka Rijavca, v kateri nam pronicljivo približa modrosti svetopisemskega Pridigarja. Pozornost, ki si jo bomo priborili nazaj, nam bo povrnila zanimanje za bolj izpolnjujoče stvari, pobarvala naše dneve s smislom in duhovno svežino.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 75, številka 5.
