Pozabite na dremež: ta budilka vas bo v trenutku “vrgla” iz postelje

Z začetkom leta so številni moški in ženske krenili na pot Exodus90 in Fiat90. Pri obeh postnih programih je ena od močnih askez tudi vstajanje nemudoma, ob zvonjenju budilke. Če ste ena od oseb, ki se zjutraj kar ne more pobrati iz postelje, vam lahko pomaga telefonska aplikacija SuperAlarm.

Aplikacija SuperAlarm prebujanje naredi bolj zanimivo, namenjena pa je predvsem tistim, ki zjutraj težko vstanejo ali pogosto pritisnejo gumb za dremež. Čeprav gre za razmeroma novo aplikacijo, jo uporablja že več kot 100.000 uporabnikov po vsem svetu.

Zanimiva posebnost SuperAlarma so tako imenovane "misije prebujanja". Gre za to, da alarma ne moremo preprosto izklopiti s pritiskom na gumb, temveč mora vsak zaspanec najprej opraviti določeno nalogo. Med najbolj priljubljenimi so reševanje matematičnih problemov, igre spomina in celo gibanje – na primer, da naredimo določeno število korakov. Namen teh izzivov je, da uporabnika mentalno in telesno aktivirajo in s tem preprečijo, da bi alarm izklopil v polsnu in takoj zaspal nazaj.

Aplikacija ponuja tudi različne zvoke alarma, dnevne motivacijske zapiske ali opomnike, ki se prikažejo po izklopu alarma. Uporabniški vmesnik je zasnovan precej jasno in minimalistično, kar omogoča enostavno uporabo in aplikacijo približa široki paleti uporabnikov.

SuperAlarm je na voljo v brezplačni in plačljivi različici – v drugi se lahko izognete oglasom. Razvijalci pravijo, da so aplikacijo ustvarili iz osebne potrebe, saj so bili nezadovoljni z obstoječimi budilkami, ki so bile bodisi predrage bodisi funkcionalno omejene. Verjamejo, da SuperAlarm ni samo budilka, ampak orodje za oblikovanje boljše jutranje rutine. S kombinacijo tehnologije, psihologije navad in igrivosti uporabnika spodbuja, da dan začne bolj zavestno, aktivno in brez nepotrebnega odlašanja.

Seveda pa ni nič narobe tudi z zares glasno, klasično budilko na nočni omarici. Ta vas bo tudi odrešila izgovora, da morate imeti pametni telefon vso noč ob sebi.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.